Ustavno sodišče zavrnilo Kovačičevo pritožbo

Ljubljana − Ustavno sodišče je zavrglo pobudo Vilija Kovačiča za oceno ustavnosti odloka o razpisu referenduma o zakonu o drugem tiru.

Vili Kovačič, vodja civilne iniciative Davkoplačevalci se ne damo in pobudnik referenduma o zakonu o drugem tiru, je namreč na ustavno sodišče vložil pritožbo zaradi datuma referenduma.

Poslanci so za datum izvedbe referenduma določili 24. september, vendar Kovačič meni, da bi zaradi večje udeležbe, in s tem povezane demokratičnosti rezultata ter ekonomičnosti, moral potekati skupaj z novembrskimi predsedniškimi volitvami.

Opozicija se je zavzemala, da bi bil datum referenduma razpisan na dan predsedniških volitev, kar so utemeljili s tem, da bi privarčevali okoli tri milijone evrov. Slednje je v pobudi izpostavil tudi Kovačič in pojasnil, da je odlok DZ v neskladju z načelom socialne države, ker ne zagotavlja gospodarne porabe proračunskih sredstev. Na ustavnem sodišču so zapisali, da gre za zelo splošen očitek, zato da sodišče ni moglo preizkusiti.

Kovačič: gre za politično inštrumentalizirano odločitev

Kovačič je nad odločitvijo ustavnega sodišča razočaran, saj kot pravi, je upal, da bo prevladala pamet, a se je to zgodilo le pri dveh sodnikih. Prepričan je, da gre za politično inštrumentalizirano odločitev: »Gre za odločitev, da se ustreže oligarhiji, ki hoče državljanom vsiliti zakon o drugem tiru.«

Glede navedbe sodišča, da je njegov očitek presplošen, se sprašuje, kaj je lahko bolj konkretenega kot tri milijone evrov vstran vrženega denarja. 

Predsednik DZ Milan Brglez pozdravlja odločitev ustavnega sodišča. S tem je potrdilo svojo odločbo iz leta 2014 in potrdilo ter utrdilo delitev oblasti v Sloveniji, meni Brglez. Ločeni mnenji sodnikov pa je označil za izredno zanimivi in ju bo natančneje preučil.

Milan Brglez Foto: Tomi Lombar/Delo

Spomnil je, da je vprašanje kvoruma za veljavnost referenduma določeno v ustavi. Brglez verjame, da so državljanke in državljani dovolj modri, da bodo sami presodili, kako glasovati na referendumih - za, proti ali pa se vzdržati oz. se ne udeležiti referenduma. "Tudi slednje bi bilo lahko zelo pomembno sporočilo za vse nas, ki delujemo v politiki," je dodal.

Kovačič, sicer pobudnik referenduma o zakonu o drugem tiru, je v pobudi, ki jo je na ustavno sodišče nesel že dan po sprejemu odloka, zapisal, da odlok datum določa tako, da se tridesetdnevna kampanja začne v času dopustov in parlamentarnih počitnic, z vidika enakih možnosti državljanov diskriminatoren tako do pobudnika referenduma kot tudi do udeležencev, ki bi želeli ali so se že najavili sodelovati v kampanji.

Ustavno sodišče je v sklepu, s katerim je zavrnilo pobudo, med drugim zapisalo, da gre pri referendumski kampanji predvsem za oglaševalske vsebine in druge oblike propagande, katerih namen je vplivati na odločanje volivcev pri glasovanju na referendumu. »Njen namen je zagotoviti dobro informiranost volivcev in seznanitev z vsebino zakona, z argumenti zagovornikov zavrnitve zakona in z argumenti zagovornikov uveljavitve zakona,« so zapisali.

Kampanja ni v celoti onemogočena

Ustavno sodišče je pri presoji upoštevalo, da izvajanje kampanje med počitnicami in dopusti samo po sebi ne pomeni, da je kampanja v celoti onemogočena oziroma neučinkovita, v času sodobnih tehnologij gre kvečjemu za manjšo učinkovitost.

V čas počitnic in dopustov bo padla ena četrtina kampanje, pri čemer je to prva četrtina kampanje. Slednje je pomembno tudi v luči nekaterih drugih rokov, ki jih določa zakonodaja in ki tudi sicer lahko vplivajo na učinkovitost referendumske kampanje. V konkretnem primeru ti roki padejo čisto na konec meseca avgusta, so zapisali na sodišču in dodali, da gre za zadnji teden počitnic in dopustov, ko je razumno pričakovati, da so se volivci večinoma že vrnili v vsakdanje življenje.

Vili Kovačič, vodja civilne iniciative Davkoplačevalci se ne damo in pobudnik referenduma o zakonu o drugem tiru. Foto: Mavric Pivk/Delo

Pretežni del referendumske kampanje se bo vendarle odvijal v mesecu septembru, ki v tem okolju običajno ni počitniški mesec. Glede na navedeno je pobudnikov očitek o skrajšanju referendumske kampanje neutemeljen, so izpostavili.

Ločeni odklonilni mnenji sta napisala ustavna sodnika Marko Šorli in Klemen Jaklič. Prvi se ne strinja s presojo, da DZ z umestitvijo ene četrtine kampanje v čas počitnic in dopustov ne bo nedopustno posegel v možnost učinkovite referendumske kampanje in posledično možnost učinkovitega izvrševanja pravice do glasovanja na referendumu.

»Zanesljivo čas teka referendumske kampanje lahko poseže v pravico do glasovanja ali pravico do učinkovite kampanje. Ni pomembno samo, da je dan glasovanja določen tako, da volivci lahko neovirano in v čim večjem številu glasujejo, ampak tudi da lahko v za to določenem obdobju kampanja neovirano poteka,« je izpostavil Šorli.

Poudaril je, da mora kampanja potekati v času, ko bo lahko nagovorila čim širši krog ljudi, to pa v dopustniškem in počitniškem času ni mogoče. »V obravnavanem primeru bo šla kampanja v četrtini časa njenega trajanja mimo kar pomembnega števila ljudi,« je zapisal.

Jaklič je zapisal, da odločitev ustavnega sodišča v resnici za nikogar ni dobra, tudi ne za zaupanje v institucijo, ki jo je sprejela.

Tudi sam je ocenil, da odlok po nepotrebnem omejuje pravice do učinkovite kampanje, ki so med drugim zajete v ustavni pravici do sodelovanja pri upravljanju javnih zadev. Zapisal je, da bi bilo za dan glasovanja mogoče določiti tudi katerega od drugih preštevilnih dni znotraj roka po tem datumu, ki pravic sploh ne obremeni oziroma jih več kot očitno omeji bistveno manj.

»Takšne bi bile na primer skoraj vse nedelje, ki nastopijo po sedaj določenem datumu glasovanja. Že nedelja takoj za 24. septembrom ali ena za njo, itd., bi pomenila, da noben del referendumske kampanje, kot integralni del pravice do glasovanja na referendumu, ne bi potekal v času poletnih počitnic,« je zapisal Jaklič.

Različni odzivi strank

V poslanskih skupinah so se različno, a glede na njihova stališča pričakovano odzvali na odločitev ustavnega sodišča, ki je zavrnilo pobudo za oceno ustavnosti glede datuma referenduma o zakonu o drugem tiru. Odzivi na odločitev ustavnih sodnikov

SMC pozdravlja odločitev ustavnega sodišča, s katero je, kot pravijo, odpravilo še zadnji procesni pomislek glede utemeljenosti datuma referenduma, ki ga je določil državni zbor. »Eden največjih razvojnih projektov za Slovenijo, ne le Primorsko, je tako pomemben korak bliže uresničitvi. Stranka bo v referendumski kampanji aktivno sodelovala, kar sta na nedavnih sejah potrdila tako izvršni odbor kot svet stranke,« so sporočili.

Na odločitev ustavnega sodišča se je odzval tudi samostojni poslanec Bojan Dobovšek. »Odločitev ustavnega sodišča v ničemer ne zmanjšuje politične odgovornosti vlade in koalicije, ki si s takšno določitvijo datuma odkrito prizadevata za zmanjšanje pomena ljudskega odločanja, kar je v nasprotju z osnovnimi demokratičnimi temelji naše države. Dejstvo tudi ostaja, da je vladni projekt drugega tira pripravljen katastrofalno in predstavlja nesprejemljiva korupcijska in proračunska tveganja,« meni Dobovšek.

Bojan Dobovšek Foto: Blaž Samec/Delo

Dodaja, da je odločitev vlade in vladne koalicije, da se referendum o zakonu o drugem tiru med Koprom in Divačo izvede 24. septembra in ne skupaj z volitvami predsednika republike, neodgovorna zaradi negospodarne porabe davkoplačevalskega denarja in je v nasprotju s samim namenom instituta referenduma in demokratičnimi temelji naše države.

Za DeSUS je odločitev sodišča pričakovana, v NSi jo spoštujejo, si pa želijo, da referendum o drugem tiru uspe. Iz SD so sporočili, da se na odločitev sodišča ne bodo odzvali. Prav tako se niso odzvali v SDS in Levici.