Tiskane izdaje
Ljubljana - V Sloveniji je peticija za uvedbo univerzalnega temeljnega dohodka občutno bolj odmevna kot v drugih evropskih državah. Peticije, ki jih lahko podpišejo prebivalci EU, od evropske komisije zahtevajo, da se izjasnijo o določenem državljanskem predlogu.
Lizbonska pogodba je državljanom EU ponudila atraktivno možnost, da sodelujejo pri upravljanju skupnih zadev celotnega območja. Gre za peticijo. Če državljani hočejo, da bi evropske oblasti peticijo jemale resno, se morajo držati precej strogih pravil. Pobudo za peticijo morajo sestaviti državljani vsaj sedmih držav članic EU. Državljani morajo v letu dni zbrati milijon podpisov. Zbrani milijon podpisov pa ni dovolj. V vsaj sedmih državah EU mora število zbranih podpisov preseči natančno določeni prag; število zahtevanih podpisov predstavljamo v tabeli.
»Pri oblikovanju lizbonske pogodbe se je postavilo vprašanje, kako evropski projekt demokratizirati,« pravi Simon Delakorda, eden izmed slovenskih aktivistov, ki podpirajo peticijo za uvedbo temeljnega državljanskega dohodka. »Evropa sicer ima en demokratični mehanizem. To so volitve v evropski parlament. Možnost, da ljudje s peticijo vplivajo na evropsko komisijo, predstavlja drugi vidik demokratičnega delovanja. Gre za vidik participativne demokracije.«
Kako se podpisati?
Kako lahko Evropejec sodeluje pri peticiji? Peticija za uvedbo temeljnega državljanskega dohodka je dostopna na spletni strani basicincome2013.eu. Protokol od podpisnika zahteva, da se identificira z imenom in priimkom, hkrati pa mora, da bi izkazal istovetnost, računalniku prek varne povezave zaupati tudi eno od osebnih identifikacijskih številk. Če pobudniki izpolnijo pogoje - če torej dosežejo milijon podpisov in hkrati presežejo število zahtevanih podpisov vsaj v sedmih državah EU –, evropsko komisijo prisilijo, da se opredeli do zahteve. Temu lahko sledi zakonodajni postopek v evropskem parlamentu.
Ker do tega trenutka nobeni od iniciativ še ni uspelo izpolniti magičnega pogoja, ni povsem jasno, kako bi državljanske peticije na politično življenje v EU vplivale v realnosti. Zagotovo pa gre za pomemben vidik neposredne demokracije na celotnem teritoriju EU. Do zdaj je najbolj množična peticija, ki nasprotuje privatizaciji vodnih virov.
Pobuda za uvedbo univerzalnega temeljnega dohodka (UTD) ima morda manj možnosti za uspeh od »vodne« peticije, hkrati pa postavlja mnogo bolj radikalno ekonomsko in socialno zahtevo: vsak državljan EU naj ima pravico do dohodka - ne glede na to, kakšen je njegov status na trgu delovne sile.
»Danes polna zaposlenost ni več smiseln družbeni ideal, ker do polne zaposlenosti enostavno ne bo več prišlo. Delo danes ni več pravica in dolžnost posameznika, ker nobena instanca posamezniku te pravice ne more zagotoviti,« pravi filozof Igor Pribac, eden izmed slovenskih pobudnikov peticije. »Živimo v času digitalizacije in robotizacije, ko tehnološki napredek ljudem odžira delovna mesta. Povsem na novo moramo razmisliti o vlogi produktivnega dela v družbi. Danes človek dela ne dobi zaradi kvalifikacij, zaslug, temveč pogosto zaradi spleta srečnih naključij. Univerzalni temeljni dohodek bi ljudem omogočil, da bi na nestresen način preživeli obdobje prehoda iz nezaposlenosti v zaposlenost.«
Pribac meni, da je država v preteklosti s klasičnimi politikami znatno subvencionirala kapital, ki je prinašal izgubo. »S krizo gre to v ropotarnico zgodovine.« Po drugi strani pa bi univerzalni temeljni dohodek pomenil subvencioniranje delojemalcev, kar bi ga opolnomočilo pri iskanju zaposlitve.
Med vsemi državami EU je peticija za uveljavitev UTD najbolj odmevna prav v Sloveniji. Slovenija je, kot ugotavlja Pribac, okolje s pozitivnim odnosom do delovne etike. Hkrati pa gre za okolje s pozitivnim odnosom do solidarnosti. Tretja okoliščina, zaradi katere je pobuda v Sloveniji bolj odmevna od drugih evropskih držav, je po mnenju sogovornika ta, da sta v zadnjih letih izšla dva zbornika o UTD, zaradi česar je ideja v javnosti bolj ali manj znana.
Pobudniki bi morali podpise pod peticijo o UTD zbrati do januarja 2014.
