Sanacija bolnišnic z 200 milijoni na vladi

Dokapitalizacija zdravstva: Tretjič v samostojni Sloveniji v javni ZZZS izgube, v zasebnih zavarovalnicah dobički.

Objavljeno
25. julij 2017 16.42
Milena Zupanič
Milena Zupanič
Ljubljana - Iz kabineta predsednika vlade nismo dobili odgovora, ali namerava vlada na svoji zadnji, preddopustniški seji jutri obravnavati dokapitalizacijo v zdravstvu. A kot smo izvedeli iz drugih virov, možnost za to obstaja. Znesek je znan: dvesto milijonov evrov.

Postopek, po katerem vlada sprejema tovrstne odločitve, poteka. Tako je predlog o sanaciji bolnišnic menda šel včeraj »skozi« vladne odbore, pred četrtkovo sejo vlade bo vprašanje menda obravnavala koalicija (predsedniki strank), prav tako se bosta pred sejo vlade sestali ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc in ministrica za finance Mateja Vraničar Erman, da bi se dogovorili o rešitvi za likvidnostne težave bolnišnic. Kolar Celarčeva je tudi dejala, da bo vlada ta četrtek obravnavala njeno celovito analizo vzrokov izgub bolnišnic.

Dokapitalizaciji že v letih 2005 in 2009

To ne bo prva dokapitalizacija zdravstva. Prvič je zdravstvo potonilo globoko v rdeče številke v letih 2003 in 2004 po uvedbi DDV (v času ministra za zdravje Dušana Kebra in premiera Antona Ropa). Takrat je imela zdravstvena blagajna (ZZZS) predvsem zaradi novega izdatka DDV 14,4 milijarde tolarjev primanjkljaja, kar ustreza sedanjim 60 milijonom evrov. Dokapitalizirana je bila leta 2005, kar so podprle vse stranke državnega zbora. Drugič je bilo zdravstvo dokapitalizirano leta 2009 (v času ministra za zdravje Boruta Miklavčiča in premiera Boruta Pahorja) na način, da so s 7,2 milijona evri sanirali tri bolnišnice: izolsko, novomeško in bolnišnico v Murski Soboti. S tem denarjem so poplačale zapadle obveznosti.

SD in Desus podpirata

Nekatere bolnišnice, predvsem UKC Ljubljana, ki je bil v primanjkljaju vsa leta, niso bile sanirane nikoli. Tako se je UKC nabralo že za skoraj sto milijonov evrov izgub iz preteklih let, vse bolnišnice skupaj pa so imele konec leta 2016 kar 170 milijonov evrov izgub iz preteklih let in konec maja letos še 151 neporavnanih obveznosti do dobaviteljev. Nekatere plačujejo račune s šestmesečnim ali še daljšim zamikom, zaradi česar dobavitelji grozijo z ustavo dobave ali izvršbo. Izvršba bi pomenila, da bi se prednostno poplačali dolgovi upnikov. To pomeni, da bi v bolnišnicah zmanjkalo denarja za plače zaposlenih. Da bi to preprečili, ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc predlaga finančno pomoč bolnišnicam. To je vlada kot ustanoviteljica in lastnica bolnišnic tudi dolžna storiti. Kaj menijo o tem v največji vladni stranki SMC, nismo mogli izvedeti. V SD dokapitalizacijo zdravstva, ki je malenkostna v primerjavi z dokapitalizacijo bank, podpirajo, je pred dobrim tednom za Delo povedal predsednik SD Dejan Židan. Prav tako se je za pomoč zdravstvu izrekel Tomaž Gantar, podpredsednik Desusa. Tako je zdaj vse odvisno od SMC.

Slovenija manj za zdravstvo kot EU

Slovenija v primerjavi z razvitimi državami za zdravstvo namenja manj denarja, in sicer leta 1983 evrov, Avstrija 3789, Nemčija 4003, EU povprečno pa 2781 evrov. Medtem ko se javno zdravstvo utaplja v rdečih številkah, imajo zasebne zavarovalnice, ki izvajajo tudi dopolnilno zdravstveno zavarovanje, dobičke: Vzajemna 1,6 milijona evrov, Triglav zdravstvena zavarovalnica 1,2 milijona evrov, Adriatic Slovenica pa 11,9 milijona evrov, pri čemer zadnja izvaja več vrst zavarovanj, zato ni znano, kolikšen je dobiček iz zdravstvenih zavarovanj.