Na desni sredini nastaja »novi Demos«

Za resnične spremembe in za uspeh na parlamentarnih volitvah je treba spremeniti sedanji način »igre«.

Objavljeno
19. januar 2018 20.45
Suzana Kos
Suzana Kos

Ljubljana – Do parlamentarnih volitev je še slabega pol leta in politične stranke že analizirajo, kako bi si zagotovile čim boljši rezultat. Eden od tovrstnih poskusov je »novi« Demos oziroma neideološka koalicija strank, ki jo bodo poskusili oblikovati v kratkem. V projektu je pripravljen sodelovati tudi Lojze Peterle, eden od ustanoviteljev Demosa.

»Demos je dokazal, da je to mogoče, in tudi, kako je to mogoče. Uspeh ni izostal, za novega pa je bistveno naslednje: interes Slovenije je treba postaviti pred strankarski ali osebni interes, dogovoriti se je treba za jasen, skupen program in imeti voljo za sodelovanje. Če bi dišalo po taki volji, sem pripravljen sodelovati,« pravi Lojze Peterle, soustanovitelj Demosa (Demokratične opozicije Slovenije) in predsednik prve slovenske vlade, o ideji za oblikovanje predvolilne koalicije, ki bi se poenotila v konkretnih ciljih, pomembnih za prihodnost države.

Brez levice in SDS

NSi bo 17. februarja na programski konferenci pripravila vsebinsko platformo oziroma določila deset konkretnih točk, okoli katerih bodo poskušali poenotiti tudi nekaj drugih strank in oblikovati predvolilno koalicijo. Ta združba naj bi nato na volitvah nastopila skupaj. V njihovi družbi pa ne bo ne levice in tudi ne SDS, napoveduje Matej Tonin, vodja poslanske skupine stranke in eden od kandidatov, ki je bil pred kratkim v igri za prevzem vodenja NSi. Za resnične spremembe v Sloveniji bi morale torej po Toninovem mnenju stranke oblikovati programsko koalicijo že pred volitvami, po zgledu Demosa, ki je združeval programsko zelo različne stranke in ga je povezoval skupen jasen cilj, to pa je bila osamosvojitev Slovenije. Drugih tem, ki so jih delile, niso odpirali. Ob oblikovanju predvolilne koalicije bi volivci že pred volitvami vedeli, kaj pomeni glas za stranke enega ali drugega bloka.

Šarec: Ideologija me ne zanima

»To ni slaba ideja,« je za Delo komentiral idejo oblikovanja programske predvolilne koalicije Marjan Šarec. Njegova stranka, Lista Marjana Šarca, je sicer po naši javnomnenjski anketi decembra dobila najvišjo, kar 15,7-odstotno podporo anketiranih, podpora, ki jo je dosegla NSi, je bila 6,1-odstotna. Šarec poudarja, da ga ideološke koalicije ne zanimajo, pač pa konkretni cilji, ki bi si jih zastavile. »Na volitve grem neobremenjen, saj nimam kaj izgubiti,« dodaja, po njegovem pa je sicer ena predvolilna koalicija že v nastajanju, SD in Desus namreč v vladi že oblikujeta koalicijo proti SMC, pravi.

Ideja o nastanku nekakšnega novega Demosa se zdi dobra tudi nekdanjemu prvaku SLS Francu Bogoviču, zdaj evropskemu poslancu. Prepričan je, da je sodelovanje med strankama SLS in NSi situacija »win-win« (zmaga za obe strani) za obe stranki, in tako bi po njegovem verjetno tudi laže pripravili prostor prihodnji vladni koaliciji desne sredine. Kot tedanji predsednik SLS je marca 2013 takoj začel pogovore z NSi o sodelovanju na evropskih volitvah, se spominja, kar so potrdili s skupno listo za volitve v evropski parlament, na kateri so v SLS prvo in drugo mesto prepustili NSi, saj je bila ta stranka na evropskih volitvah z Lojzetom Peterletom močnejša. Takrat so se pogovarjali tudi o skupnem nastopu na lokalnih volitvah istega leta, kjer pa je SLS tradicionalno najmočnejša stranka po številu županov, in zatem imeli namen proučiti možnosti morebitnega sodelovanja tudi na državnozborskih volitvah, ki bi po prvotnem scenariju morale biti zadnje v tistem volilnem obdobju, se spominja, a so bile tedaj nepričakovano razpisane predčasne volitve leta 2014, ki so sledile takoj za evropskimi, in nadaljnjega sodelovanja ni bilo.

V NSi med strankami, ki bi jih videli v načrtovani predvolilni koaliciji, omenjajo tudi Dobro državo Bojana Dobovška. »Pripravljeni smo se pogovarjati, ko bomo videli programske točke,« pravi Dobovšek. Rad pa bi vedel tudi, kdo bo to programsko platformo »novega Demosa« pripravil, in preveril, ali se morda za to idejo skrivajo neformalne mreže, ki da odločajo v tej državi.

Nekateri sogovorniki sicer menijo, da se leto 1990, ko je Demos na prvih večstrankarskih volitvah po letu 1945 dobil več kot 54 odstotkov glasov volivcev, ne more povsem preslikati v današnji čas. Demos je bil posebna zgodba, v njem so sodelovali drugi ljudje, drugačni so bili tudi cilji.