»Ne morem razumeti, kakšni interesi so v ozadju, da gre državni zbor pri pogrebnem in pokopališkem zakonu mimo mnenja lastne zakonodajno-pravne službe in mimo odločbe ustavnega sodišča,« je dejal za Delo Leo Kremžar, predsednik Skupnosti občin Slovenije.
Proti zakonu o pogrebni in pokopališki dejavnosti so se izrekli poleg zakonodajno-pravne službe državnega zbora tudi vse drugi, ki se jih kakorkoli tiče: stroka, vsa tri združenja občin, zbornica komunalnega gospodarstva, Zveza društev upokojencev, včeraj pa je opozorila na nesprejemljivost še Zveza potrošnikov Slovenije. Zakon podpira obrtna zbornica in vladajoči politiki. Državni zbor bo o njem glasoval ponovno danes zaradi veta državnega sveta. »Če ga bodo sprejeli, bomo občine sprožile ustavno presojo zakona,« je napovedal Leo Kremžar, včasih poslanec, zdaj župan občine Miklavž na Dravskem polju. Kaj je po njegovem narobe z zakonom?
Pogrebi bodo na prostem trgu dražji
»Najhuje je, da so ljudje ob smrti bližnjega v strahotni čustveni stiski, to je največji stres v življenju. Poslanci bodo z zakonom povzročili, da bodo morali ljudje v trenutku najhujše stiske raziskovati tržišče pogrebnih storitev. Bojim se, da bodo pripeljali stvari tako daleč, da bodo živim ljudem, predvsem v domovih upokojencev in bolnikom v bolnišnicah ponujali pogrebe. Tega me je groza,« pravi Kremžar. Proti temu se je že večkrat izreklo tudi ustavno sodišče.
»Ustavna odločba je nedvoumna: pogrebi ne morejo biti na prostem trgu. Nerazumljivo in nesprejemljivo je, da kljub temu in kljub nasprotovanju vseh občin in mnogih drugih organizacij v državi vlada in vladajoči poslanci zakon še vedno podpirajo. Bojim se, da ne gre samo za ta zakon, pač pa za koncept totalne privatizacije vsega javnega, kar bo prineslo dodatne obremenitve za ljudi. Predložili smo jasne cenovne primerjave, da so storitve zasebnikov pri pogrebih do sedemkrat dražje kot javna služba, pa minister Zdravko Počivalšek kot predlagatelj zakona kljub temu trdi, da bo trg storitve pocenil in izboljšal,« je dejal Kremžar.
Razcvet tekme s trupli?
Zdaj je na prostem trgu le del pogrebne dejavnosti: prodaja krst, žar, sveč, cvetja, fotografiranje. Po novem bodo tudi trupla, torej kdo bo pokojnika umil, oblekel, položil v krsto, ga nesel do groba. Poznavalci se bojijo, da se bo razcvetela tekma za trupla, pogrebi in urejanje pokopališč pa se bo podražilo. Dejavnost je zdaj organizirana pretežno monopolno - v 97 občinah, od tega v vseh večjih, jo izvajajo javne gospodarske družbe, v 94 je sistem mešan, v 30 malih občinah pa je prosti trg. Raziskava je pokazala, da so na prostem trgu pogrebi do sedemkrat dražji kot tam, kjer se ukvarjajo z njimi gospodarske javne službe. Monopolna dejavnost je torej bolj optimalna, saj gre za specifično področje, kjer trg deluje drugače.
Ustavnemu pravniku Miro Cerarju ni mar za odločbe ustavnega sodišča
Tudi ustavno sodiššče se je že nekajkrat izreklo, da gre pri pogrebni dejavnosti za eno temeljnih civilizacijskih vprašanj, pri katerem je močan javni interes, ki od države zahteva varovanje določene civilizacijske ravni glede ravnanja z mrtvimi. Določitev pokopališke in pogrebne dejavnosti za obvezno gospodarsko javno službo ni v neskladju z ustavno zagotovljeno svobodno gospodarsko pobudo. Zaradi pietete do pokojnikov in odnosa do svojcev, zdravstvenih in sanitarno-higienskih razlogov dejavnosti ni mogoče zagotavljati na prostem trgu, je zapisalo ustavno sodišče.
Vlada in državni zbor sta kljub mnenjem ustavnega sodišča in ne glede na to, da je premier Miro Cerar ustavni pravnik, sprejela zakon, ki uvaja za pogrebe prosti trg. Zanj je glasovalo 35 poslancev SMC, po pet pa še iz Desusa in SD. Državni svet je izglasoval odložilni veto. Danes bo državni zbor o zakonu ponovno odločal.













