Različne oblike dela naj bi se postopoma stroškovno izenačile

Na zaslišanju prvi štirje kandidati za ministre. Karl Erjavec, ki je dobil podporo, o novi zunanjepolitični strategiji.

Objavljeno
12. september 2014 08.44
Posodobljeno
12. september 2014 09.00
Slovenija, Ljubljana, 31.01.2012 - novinarska konferenca Komisije za prepreccevanje korupcije. Na sliki Goran KLEMENCCICC. Foto: Leon VIDIC/DELO
Barbara Hočevar, notranja politika, Jure Kosec, zunanja politika, Ni. Č., Delo.si,
Barbara Hočevar, notranja politika, Jure Kosec, zunanja politika, Ni. Č., Delo.si,

Ljubljana − Pristojna delovna telesa državnega zbora so danes začela zaslišanja ministrskih kandidatov, ki jih DZ v potrditev predlaga mandatar za sestavo nove vlade Miro Cerar

Predstavili se bodo kandidati za ministre, ki so sicer že aktualni ministri za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, za zunanje zadve, za kmetijstvo in za Slovence po svetu. 

Odboru za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti sta se ob 9. uri predstavila aktualna ministrica Anja Kopač Mrak iz vrst SD in zunanji minister Karl Erjavec (Desus).

Več pravne varnosti za študentsko delo

Že dosedanja ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak je v svoji predstavitvi pred matičnim parlamentarnim odborom napovedala ukrepe, ki jih načrtuje kot kandidatka za nov mandat. Matični odbor DZ jo je z 10 glasovi za in tremi proti ocenil kot primerno za opravljanje te funkcije.

Mrakova se namerava lotiti problema segmentacije in stroškovne neenakosti različnih oblik dela, in sicer v smeri njihove postopne izenačitve. Med drugim se pripravlja tudi reforma študentskega dela, ki naj bi sicer ostalo fleksibilno, vendar bi po eni strani zagotavljalo večjo pravno varnost študentov, po drugi pa bi se tudi od teh dohodkov plačevali pokojninsko in zdravstveno zavarovanje in bi se te izkušnje priznale. Fleksibilnost je pomembna, a ne sme ustvarjati novih kategorij prekernosti, je prepričana.

Prenoviti želi delovanje zavoda za zaposlovanje, da bo to manj rigidno in bo imelo bolj povezovalno vlogo med iskalci zaposlitve in delodajalci.

Napovedala je ustanovitev odpravninskega sklada, pri katerem pa še ni jasno, kdo ga bo financiral. Nujno se ji zdi sprejetje dolgoročne strategije soočanja z demografskimi spremembami in seveda zakona o dolgotrajni oskrbi, pri katerem se že več kot destletje zatika predvsem zaradi nedorečenosti virov financiranja oziroma kako iz obstoječih narediti ustrezno prispevno stopnjo.

Junija letos je bil že pripravljen osnutek zakona, ki mora v javno razpravo in katerega ključni cilj je zagotoviti pluralnost storitev na tem področju. Smisleno se ji zdijo oblikovanje demografskega sklada in spremembe na področju invalidskega zavarovanja.

Nadaljevali bodo popravljanje socialne zakonodaje s poenostavitvijo in popravki pri varstvenem dodatku, uvedli bodo informativne izračune socialnih transferjev, ki jih bodo upravičenci dobili na dom. Po njenih besedah zdaj na terenu obstaja pripravljenost za že več let napovedano reorganizacijo centrov za socialno delo.

Pri objavljenih podatkih o tveganju revščine je napovedala ukrepe socialne aktivacije za dolgotrajne prejemnike socialnih pomoči. Urediti hoče začasno in občasno delo upokojencev. Lotili se bodo prenove obstoječega zakona o zakonski zvezi in družinskih prejemkih, torej zakona o družini. Ukrepe aktivne politike zaposlovanja namerava posebej osredotočiti na dolgotrajno brezposelne, še naprej bo podpirala socialno podjetništvo, Zavod RS za zaposlovanje pa želi prenoviti, da bo manj rigiden. Obetata se tudi odpravninski in demografski sklad. Posega v minimalno plačo ne bo.

Pripravljen je zakon o partnerski skupnosti, urediti želi položaj zagovornika enakosti.

Erjavec: Priložnosti je treba iskati tudi zunaj EU

Odbor za zunanjo politiko je z desetimi glasovi za in petimi proti odločil, da je Karel Erjavec, ki je članom odbora predstavil ključne prioritete in točke svoje vizije razvoja slovenske zunanje politike v prihodnjem mandatu, primeren kandidat za zunanjega ministra.

Erjavec je članom odbora za zunanjo politiko predstavil ključne prioritete in točke svoje vizije in razvoja slovenske zunanje politike v prihodnjem mandatu. Med ključne cilje je uvrstil zagotavljanje varnosti, suverenosti, teritorialne celovitosti ter razvijanja dobrih odnosov s slovenskim zamejstvom in sosednjimi državami, ki so po Erjavčevem mnenju temelj vseh drugih političnih in gospodarskih odnosov.

Kandidat za ministra se je v svoji predstavitvi posebej dotaknil vprašanj, povezanih s Hrvaško, kjer največja problema ostajata slovenska zahteva po prostem dostopu do odprtega morja in vprašanje varčevalcev Ljubljanske banke.

Slovenska strategija na Zahodnem Balkanu ostaja nespremenjena: nova vlada bo še naprej podpirala vstop držav v regiji v evropske integracije. Med ključnimi prioritetami naslednjega mandata je Erjavec izpostavil spodbujanje gospodarske diplomacije. Poudaril je, da je priložnosti treba iskati tudi zunaj Evropske unije − na Kitajskem, v Indiji, v državah srednje Azije in v Ruski federaciji.

Pomemben instrument pri zagotavljanju večje prepoznavnosti Slovenije v mednarodnem okolju in pri spodbujanju investicij v domače gospodarstvo je širjenje in prenova obstoječe mreže diplomatskih predstavništev. Največji problem po Erjavčevih besedah pri tem ostaja denar.

Na mednarodni ravni se bo Slovenija še naprej prizadevala za čimprejšnjo umiritev razmer v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu.

Erjavec je izrazil tudi dvom o učinkovitosti gospodarskih sankcij, ki jih je Zahod sprejel proti Rusiji zaradi njene vpletenosti v krizo v Ukrajini. Sankcije in ruski protiukrepi po kandidatovih besedah doslej niso imeli bistvenega vpliva na slovensko gospodarstvo.

Predsednik stranke Desus je pri odgovarjanju na poslanska vprašanja moral zagovarjati tudi nekatere odločitve, ki jih je sprejel kot zunanji minister v vladi Alenke Bratušek, med drugim tiste v povezavi z afero Balažic.

Politične razprtije in notranja nestabilnost po Erjavčevem mnenju slabo vplivajo na slovensko zunanjo politiko.

Tesnejše sodelovanje z zamejci

Poslancem se je včeraj predstavil tudi kandidat za ministra brez listnice Gorazd Žmavc. Član Desusa, ki bo v novi vladi predvidoma še naprej vodil urad za Slovence v zamejstvu in po svetu, je članom parlamentarne komisije predstavil svoje dosedanje delo na tem področju in pojasnil položaj narodne manjšine v sosednjih državah.

Kot najpomembnejšo nalogo urada je izpostavil povezovanje in ohranjanje kulturne dediščine in jezika, vse bolj pomembno pa je po Žmavčevih besedah tudi spodbujanje gospodarskega povezavovanja med državo in ljudmi na drugi strani meje.

Dejan Židan napoveduje več hrane in podpore gozdarstvu. Prav tako bi spodbujal pridelavo vrtnin, mlade kmete, male kmetije in je proti GSO. (Več v prispevku)

 

***

Poslanci bodo o listi kandidatov odločali prihodnji četrtek. V ponedeljek in torek se bodo nadaljevala zaslišanja na drugih matičnih odborih. Skupaj bo v Cerarjevi vladi 16 ministrstev − devet jih ima SMC, štiri Desus in tri SD.

V ponedeljek bodo na vrsti kandidatka za ministrico za šolstvo Setnik Cankarjeva, kandidat za ministra za gospodarstvo Jožef Petrovič, ministrica brez resorja za strateške projekte in kohezijo Violeta Bulc, kandidat za finančnega ministra Dušan Mramor in Goran Klemenčič, kandidat za pravosodnega ministra, in kandidat za obrambnega ministra Janko Veber (SD).

V torek se bodo kot zadnji predstavili kandidati za ministre za notranje zadeve Vesna Györkös Žnidar, javno upravo Boris Koprivnikar, infrastrukturo Peter Gašperšič, okolje Irena Majcen, kulturo Julijana Bizjak Mlakar in zdravje Milojka Kolar.

***

Klemenčiča in Mramorja danes ne bo

Popoldne sta predvideni predstavitvi kandidatov na zainteresiranih delovnih telesih − minister za finance Dušan Mramor je bil vabljen na predstavitev komisije za nadzor javnih financ, kandidat za pravosodnega ministra Goran Klemenčič pa na komisijo za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti.

Izvedeli smo, da nobenega od kandidatov danes ne bo na zainteresirano delovno telo. Klemenčič je namreč v tujini in za vabilo menda sploh ni vedel, Mramor pa se bo opravičil.

Kot smo izvedeli, bosta nadzorni komisiji, ki ji predsedujeta Andrej Šircelj (SDS) in Eva Irgl (SDS), predstavitev kljub temu poskušali izpeljati, čeprav brez ministrskih kandidatov.

Zainteresirano delovno telo primernosti dveh kandidatov ne potrjuje, ampak lahko zgolj ugotovi, da so se člani komisije seznanili s predstavitvijo.

Poslanci SMC, Desus, SD in Zaab danes ne bodo sodelovali na sejah komisije za peticije ter komisije za nadzor javnih financ. Menijo, da sklic komisij presega določila poslovnika DZ, so sporočili.