Tiskane izdaje
Ljubljana – Zadnji poskus, da bi poslanci v tem mandatu zavrli rast javnih izdatkov za plače v javnem sektorju, pokojnine in socialne transferje, so v sredo sprožili poslanci Zaresa, konkretno Pavel Gantar, in »v razmislek« predlagali nekoliko omiljen intervencijski zakon.
V primerjavi z vladnim predlogom, ki so ga vsi poslanci na kolegiju predsednika državnega zbora oktobra zavrnili, bi z intervencijo tudi leta 2012 ohranili zamrznitve plač, pokojnin in socialnih transferjev, plače funkcionarjev (tudi poslancev) bi ostale nižje za štiri odstotke, ministrske celo za osem, bi pa vseeno omogočili napredovanja v višje nazive in preložili povišanja nadomestil in drugih prejemkov za pol leta. Gantar bo do srede pri najpomembnejših socialnih partnerjih (sindikatih) preveril možnost – danes jim je poslal še pisno pobudo –, ali bi se z njimi lahko dogovorili, nato bo s tem seznanil kolegij. Po tem scenariju bi državni zbor intervencijski zakon lahko obravnaval že 17. novembra, še pred predčasnimi volitvami. Sicer bodo poslanci od te pobude odstopili.
Janša že napovedal predlog o zamrznitvi plač
Prvak opozicijske SDS Janez Janša je že napovedal, da bo stranka novi sestavi parlamenta po volitvah predlagala zamrznitev vse proračunske porabe za leto 2012 že decembra, s čimer bi preprečili redno usklajevanje plač v javnem sektorju, pokojnin in socialnih transferjev z inflacijo.
Generalna sekretarka vlade Helen Kamnar si potezo poslancev, ki so prevzeli pobudo, razlaga predvsem z dvema dejavnikoma: »Danes slika, kdo bo prevzel oblast, ni več tako jasna, kot je bila pred mesecem. Oblast lahko doleti vsakogar, ta pa se bo moral spopasti z nepriljubljenimi ukrepi. Verjetno na to vpliva tudi dogajanje okrog Grčije in so se poslanci začeli zavedati, da so stvari zelo resne in da lahko doletijo tudi nas.«
Kljub temu poslanci nad nepriljubljenim ukrepom pred volitvami niso navdušeni, zadržani so tudi glavni nasprotniki – sindikati.
Večino bi lahko zagotovili že poslanci SD in SDS
Po prvih odzivih poslancev za zdaj ne kaže, da bo ukrep štirinajst dni pred volitvami v parlamentu lahko dobil podporo. Večino bi lahko zagotovili že poslanci SD in SDS.
Vodja poslancev SD Dušan Kumer nam je danes pojasnil, da za zdaj vztrajajo pri svojem stališču: »Intervencijski zakon bomo podprli, če bo v sporazumu s socialnimi partnerji, sicer ne.« Tudi v SDS bi bili spet pripravljeni obravnavati intervencijski zakon, če bodo rešitve usklajene s sindikati.
Večina manjših strank je nepriljubljenemu ukrepu še bolj nenaklonjena. Karl Erjavec (Desus) je za to, da se s tem izzivom spopade nov državni zbor po volitvah, podobno menijo tudi v poslanskem klubu LDS. »A če bo dogovor s sindikati, to z veseljem podpremo,« pravi vodja kluba Borut Sajovic.« Predsednik SNS Zmago Jelinčič je proti ukrepu. Pravi, da bi ga vlada morala izvesti že zdavnaj, če bi vedela, kaj dela. »V predvolilnem času sklicevati seje o tem je popoln nesmisel.«
Nepovezani poslanci, ki bi lahko bili ob glasovanju jeziček na tehtnici, so tudi še neodločeni. Franc Žnidaršič se, recimo, do tega osebno še ni opredelil, bi pa »trikrat premisli, kako ravnati, če bi se zakon vrnil na dnevni red«. V Zaresu pravijo, da pobudo svojega kolega Gantarja podpirajo. »Navsezadnje delamo uslugo naslednji vladi, še večjo uslugo pa delamo finančni vzdržnosti države,« meni vodja poslancev Franco Juri in dodaja: »Nič brez soglasja s socialnimi partnerji, to ne bi bilo smiselno.« Če soglasja s sindikati niti tokrat ne bo, bodo poslanci ukrep dokončno pospravili v predal.
Sindikati bodo spregovorili prihodnji teden
Kako bodo ravnali socialni partnerji, ki intervencijski zakon lahko ustavijo tudi z referendumom, je še nejasno. Konfederacija sindikatov javnega sektorja se bo do zadnje pobude poslancev opredelila v torek.
Predsednik Branimir Štrukelj osebno meni, da bi se z zakonom lahko strinjali, če bi se predsedniki strank zavezali, da v letu 2012 ne bo nobenih drugih posegov v plače. »Če bi dobili takšna zagotovila, ki jih v normalni državi spoštujejo, bi bilo to smiselno.« Zadržani so tudi v drugi pogajalski skupini sindikatov, ki se bo opredelila v ponedeljek.
Vodji Dušanu Miščeviću se zdi sporno, da bi sindikati odločali tudi o zamrznitvi pokojnin in socialnih transferjev, so se pa pripravljeni pogovarjati s poslanci.
Grčija in nekatere druge evropske države imajo več kot sto odstotkov BDP državnega primanjkljaja, ta pa se je v Sloveniji v zadnjih štirih letih podvojil, s 23 na približno 45 odstotkov BDP (več v grafiki). Odgovor na dolžniško krizo, ki vklepa Evropo, narekujeta predvsem Nemčija in tudi Francija, ki sta se svojega dolga lotili s fiskalno konsolidacijo, to pa pomeni tudi varčevanje pri izdatkih za plače, pokojnine in socialne transferje. Ti v Sloveniji presegajo 60 odstotkov vseh javnofinančnih izdatkov in se še povečujejo. Po ocenah finančnega ministrstva bi padec intervencijskega zakona na leto prinesel približno 300 milijonov evrov dodatnih proračunskih izdatkov.
