Tiskane izdaje
Vlada, ki jo je že takoj na začetku mandata doletelo kar nekaj naravnih in političnih nesreč – od poplav do afer z ministri –, se je proti koncu prvega leta pobrala in počasi začela dosegati to, kar država potrebuje: politično stabilnost (in po možnosti celotni mandat), da bi se številni projekti premaknili z mrtve točke in da se politika ne bi ukvarjala predvsem sama s sabo.
Čeprav se ministri trudijo, da bi s spodbudnimi številkami kljubovali javnemu mnenju, ki kaže porazno nizko stopnjo zaupanja državljanov v politiko, jim to še ne uspeva. Gospodarske rasti večina državljanov še ne občuti. Zmanjševanje brezposelnosti mladih gre predvsem na račun povečevanja prekarnih in drugih negotovih oblik zaposlovanja, ki ne zagotavljajo varne prihodnosti. Pozitivne številke o zaposlenosti pobijajo črne številke o tem, da je bilo avgusta na zavodu za poslovanje prijavljenih več kot 107.000 ljudi in da pod pragom tveganja revščine živi skoraj 300.000 ljudi.
In čeprav je starim predpisom sedanja vlada dodala še 1028 novih, pravna država šepa: »Vrstijo se afere, kadrovske menjave in obremenila poročila,« pravi Igor Pribac; »pravosodje je dobilo nekaj nove zakonodaje, a tudi sama prenova sodstva je sodni mlin.« A vendar, pravi Pribac, se je ugled vlade, tudi zaradi njene sredinskosti, učvrstil. »Po letu dni ni več v sedlu, ampak začenja tudi jahati.«
S »čestitko« pa se je oglasila tudi petnajsterica podpisnikov pisma Miru Cerarju in Janezu Janši, naj njuni stranki po avstrijskem oziroma nemškem zgledu stopita skupaj ali pa »se bomo še bolj pogrezali in dokončno utopili v provincialni majhnosti in ekonomsko nevzdržni samozadostnosti na obrobju razvite Evrope.« K veliki koaliciji pozivajo nekateri ministri in poslanci iz vlad Janeza Janše, med drugim Dimitrij Rupel, Žiga Turk in Romana Jordan.
Milojka Kolar Celarc, ministrstvo za zdravje
Da ni aktivno, ministrstvu za zdravje ni mogoče očitati. A so aktivnosti takšne vrste, da bistveno ne vplivajo na delovanje zdravstva. V času ministrice Milojke Kolar Celarc so sprejeli akcijska načrta za izvajanje strategije zdravja otrok in za prepovedane droge, resolucijo o prehrani in telesni dejavnosti ter pravilnik s področja psihiatričnega zdravljenja. V pripravi je (po zakonu obvezna) resolucija o nacionalnem načrtu, ki pa v preteklosti - to je usoda vseh resolucij - nikoli ni imela velikega vpliva na razvoj. Organizacijo zdravstva bi delno spremenil pravilnik o nujni medicinski pomoči, a je bil projekt tako nesrečno voden, da je skregal stroko, namesto da bi jo povezal, ljudi pa so župani, ki niso uvideli prednosti sprememb, pripeljali »na ulice«. Pravilnik še ni sprejet.
Bistvenih zakonov za reformo še ni, saj ministrica čaka na tujo analizo našega sistema. Zato ni videti, kdaj bi se lahko zdravstvo premaknilo iz zamrznjenega stanja, ki mu narekujejo utrip dvainpolkrat manjši finančni viri, kot jih ima razvita Evropa. Posebnost tega mandata je še dejstvo, da so tri največje institucije - ZZZS, UKC Ljubljana in Onkološki inštitut - ostale brez pravih direktorjev. Zdravstveni denar (2,8 milijarde evrov) upravljajo vršilci dolžnosti.
Mi. Z.
Zdravko Počivalšek, ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo
Minister je takoj po imenovanju decembra lani moral priznati, da mu kljub drugačnim obljubam gospodarstva ne bo uspelo obvarovati pred novimi davki, saj je vlada takrat uvedla nove okoljske dajatve. Zmanjanje stroškov dela pa ostaja naloga za prihodnost. Minister, ki prihaja iz turistične panoge, je skladno z napovedmi ponovno vzpostavil samostojno Slovensko turistično organizacijo, turizmu pa zagotovil dodatna promocijska sredstva. Cilj je prihodke panoge povečati z dveh na tri milijarde evrov. Za oživitev lesnopredelovalne industrije je ustanovil direktorat za les, ki pa še ni prinesel oprijemljivih rezultatov. Za spodbujanje izvoza je ministrstvo s sodelovanjem z drugimi sprejelo program spodbujanja internacinalizacije 2015-2020, ki je kljub nekaterim kritikam kot ključne trge prepoznal Japonsko, ZDA in Turčijo. Ta teden so obnovili tudi strateški svet za internacionalizacijo. Tik pred objavo pa je katalog investicijskih priložnosti v Sloveniji, ki naj bi na enem mestu vseboval vse informacije za vlagatelje.
Ministrstvo za dosežek šteje deregulacijo trgovskega poklica, čeprav so temu nasprotovali obrtniki, sindikati, šole ... Ministrstvo bo s tem nadaljevalo še pri drugih poklicih.
Ma. G.
Dušan Mramor, ministrstvo za finance
Ministrstvo za finance je nadaljevalo javnofinančno konsolidacijo, tako da bo Slovenija letos predvidoma dosegla 2,9-odstotni javnofinančni primanjkljaj, s čimer bi izšla iz postopka presežnega primanjkljaja, ki ga proti Sloveniji vodi evropska komisija. Sprejet je bil zakon o fiskalnem pravilu, vlada pa zdaj išče člane fiskalnega sveta. Pod Mramorjevim ministrovanjem se je nadaljevala sanacija bančnega sistema z dokapitalizacijama Abanke in Banke Celje ter prenosi slabih terjatev na Družbo za upravljanje terjatev bank, sprejet je bil nov zakon o bančništvu za boljše upravljanje bank in vzpostavljen sklad za reševanje bank, ki bo omogočal dokapitalizacije brez uporabe javnih sredstev. Ministrstvo je pripravilo spremembe zakona o slabi banki, ki je še v parlamentarni proceduri, s katerim se daje večji pomen prestrukturiranju podjetij. Sprejeta je bila strategija upravljanja državnega premoženja in imenovan nov nadzorni svet Slovenskega državnega holdinga. Privatizacija se je nadaljevala, neuspešno pa sta se končala postopka prodaje Telekoma Slovenije in Cinkarne Celje. Ministrstvo za finance je pripravilo davčne poenostavitve, ni pa še prestrukturiralo bremen javnih dajatev, da bi bilo delo bolj produktivnih manj obdavčeno, medtem ko bi bil bolj obremenjen, denimo, kapital.
N. G.
Dejan Židan,
ministrstvo za kmetijstvo, gospodarstvo in prehrano
Najpomembnejša je bila pravočasna priprava in v Bruslju sprejeta potrditev programa razvoja podeželja (PRP) in s tem povezano izvajanje nove kmetijske politike. Tako lahko likvidni denar pravočasno prihaja v slovenski prostor. Zadovoljstvo prinaša tudi dobro izpogajani sveženj pomoči za ribištvo (tako sladkovodno kot morsko), saj je Slovenija z njim dobila celo malo več denarja kot v prejšnji sedemletki. Pozitivno oceno si zasluži tudi za odločno branjenje interesov Slovenije pri zaščiti terana v EU. Doma se je kot dobra poteza pokazala uvedba inštituta varuha odnosov v prehranski verigi, zaradi katerega se lahko politika ustrezno odziva na anomalije in nepoštene prakse. Z ukrepi za spodbujanje domače preskrbe in krepitve lokalnih verig se je povečala dovzetnost slovenskih potrošnikov za slovensko hrano. Pridelovalci so lahko zadovoljni s spremembo na davčnem področju: namesto obveznega prostovoljno vodenje knjig in s poenostavitvami administracije pri dopolnilnih dejavnostih, med katere spada spet pridobivanje energije iz obnovljivih virov (sončne elektrarne). Relativno uspešna je bila sanacija gozdov po katastrofalnem žledolomu, še vedno pa čakamo na ustanovitev državnega podjetja za gospodarjenje z gozdovi v državni lasti.
M. Š.
Irena Majcen, ministrstvo za okolje in prostor
Resor, ki ga je prevzela Majcnova, po izobrazbi agronomka, je bil leta prepuščen stihiji. Majcnova se je razmeroma dobro znašla, najprej s poplavami, takoj na začetku mandata. Do zdaj so uredili podatke o reliefu države, kar bo omogočilo učinkovitejše protipoplavne ukrepe. MOP je reorganiziral tudi vodarstvo, direkcija za vode je dobila v. d. direktorja Tomaža Prohinarja. MOP je začelo tudi povezovanje resorjev za zeleni preboj gospodarstva.
Manj uspešno je urejanje področja odpadkov. Tudi letos lahko pričakujemo kupe odpadne embalaže na dvoriščih komunalnih podjetij. Priročnik za urejanje področja so napisali na računskem sodišču, ki z delovanjem MOP ni zadovoljno. Majcnova je pred letom napovedala, da bo sprejemala ukrepe, katerih cilj bo ohranitev prostora, njegovo izboljšanje za kakovostnejše bivanje in uspešen gospodarski razvoj. Sprememb zakona o graditvi objektov po letu dni ni. MOP pa je uspelo sprejeti (že večkrat pripravljeni in popravljeni) nacionalni stanovanjski program - kot odgovor na stanovanjske težave predvsem ranljivih skupin, kot so mladi, starejši in revni. Med tršimi orehi je tudi sprememba zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin, ki pa ga bo bolj kot Majcnova priganjal finančni minister. B. K.
Julijana Bizjak Mlakar, ministrstvo za kulturo
Ministrica za kulturo se je včeraj pohvalila, da je imela v prvem letu mandata podporo opaznega dela kulturne javnosti, poskuse izčrpavanja resorja, pravi, je preprečila, vendar je prihodnost po njenih besedah negotova. Ministrstvo je prevzela z obljubami o prenovi medijske zakonodaje, izboljšanju položaja samozaposlenih in na splošno o spremembi kulturnega modela, po enem letu je sedem novel zakonov in en nov zakon prestalo javno razpravo, dva sta bila sprejeta v vladi in sta v postopku v parlamentu, trije zakoni čakajo na uvrstitev na sejo vlade. Ker je kultura v novi finančni perspektivi ostala brez prednostnih naložb za črpanje nepovratnih evropskih sredstev, je pri drugih ministrstvih pridobila 25,5 milijona evrov, a potrpljenje podpornike, med njimi je naštela tudi Borisa Pahorja in Cirila Zlobca, mineva: Društvo slovenskih pisateljev je pred kratkim tudi nanjo naslovilo zahtevo o dvigu proračunskih sredstev za kulturo v prihodnjih letih in apel, da naj kultura postane vladna prioriteta, kar je glede na možnost vplivanja na proračunsko matematiko zdaj slišati nerealno. Nacionalni svet za kulturo napoveduje izredno, celo protestno sejo, namenjeno le eni temi, krčenju sredstev za slovensko kulturo.
I. B.
Anja Kopač Mrak , ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve
Med najbolj vidnimi projekti, ki jih je v letu dni uresničila ministrica za delo, družino in socialne zadeve Anja Kopač Mrak, sta bila enkratni odpis dolgov najbolj revnim prebivalcem Slovenije in uvedba vrednotnic za osebno dopolnilno delo (ODD). Z odpisom zapadlih dolgov je poskušala vlada okoli 100.000 ljudem, ki živijo v socialni stiski, omogočiti boljše izhodiše za prihodnost. »Sklenili smo, da bomo odpisali tiste dolgove, ki so povezani z nujnimi bivanjskimi razmerami,« je v pogovoru za Sobotno prilogo pojasnila ministrica in dodala, da celovite ukrepe na področju sociale šele načrtujejo. Kljub dobrim namenom je odpis naletel na kritike, češ da daje potuho neplačnikom, prikrajšani pa so tisti, ki kljub stiski redno poravnajo obveznosti, in da ne dosega vseh, ki bi bili do odpisa upravičeni.
Od nakupa vrednotnic se je do srede avgusta v pokojninsko blagajno zbralo 46.879 evrov, v zdravstveno blagajno pa 13.394 evrov, medtem ko bo njihova uvedba državo stala od 250.000 do 300.000 evrov. Zaradi zapletenega birokratskega postopka pridobivanja vrednotnice ukrep precej kritizirajo, inšpekcijski podatki pa bodo pokazali, koliko je ministrstvu uspelo zajeziti delo na črno, kar je bil osnovni namen.
K. H.
Peter Gašperšič , ministrstvo za infrastrukturo
Na papirju je prednostna naloga infrastrukturnega ministrstva nova proga med Koprom in Divačo. V praksi pa je tako, da je minister takoj »priznal«, da se z drugim tirom ne mudi. Glavni izgovor je pomanjkanje proračunskega denarja - še za neuspeh na evropskem razpisu.
Razprava o bencinskem evrocentu se v enem letu ni premaknila niti za centimeter. In ker ni denarja, državne ceste še naprej propadajo iz meseca v mesec. Cestno direkcijo, ki je precej zaslužna za evropske projekte - ti se letos končujejo -, so po priključitvi železniškega sektorja preoblikovali v infrastrukturno, vsebinsko pa očitno postaja vedno bolj železniška direkcija, saj se ob najosnovnejšem vzdrževanju cest in redkih nujnih popravilih projektno ukvarja predvsem s tiri.
Zaradi agencije za civilno letalstvo grozi Sloveniji obravnava na evropskem sodišču. A pisanje novele zakona o letalstvu se kljub zamudi prestavlja iz meseca v mesec.
Med odpiranjem (dveh) ponudb za integracijo javnega potniškega prometa in izborom ugodnejše združbe okrog SŽ, ki pa nima ustreznega tehničnega znanja, je, ne samo zaradi državnih revizorjev, minilo skoraj celotno leto. Bo iz rok spolzel tudi evropski denar?
Je kaj pozitivnega? Prometna strategija, morda. Ko bo narejen akcijski program izvajanja.
A. S.
Karl Erjavec, ministrstvo za zunanje zadeve
Slovenska zunanja politika je sledila zastavljenim ciljem, je razvidno iz obsežnega poročila o aktivnostih ministrstva in ministra Karla Erjavca, ki ga je ministrstvo za zunanje zadeve pripravilo ob prvem letu vlade.
Utrjevala je strateška partnerstva z Nemčijo, Francijo in Turčijo, ohranjala dobre odnose tako z zahodom kot z državami na vzhodu. Tu predvsem izstopajo dobri odnosi z Rusko federacijo, in to kljub sankcijam, ki jih je EU uvedla proti Rusiji zaradi ukrajinske krize, Slovenija pa jih je podprla.
MZZ je v letu dni izpeljalo sprejetje strategije in deklaracije o slovenski zunanji politiki, zadnja je bila iz leta 1999, ko je bil še cilj vstop v EU in Nato. V tem letu je bila imenovana tudi vrsta novih veleposlanikov, a brez zapletov ni šlo. Med diplomati je veliko nelagodja povzročila objava poročil o nadzornih pregledih na veleposlaništvih v tujini.
Ugotovitve, ki pa niso bile težje narave, so odnesle kandidata za veleposlanika v Zagrebu Aleksandra Geržino. Po letu dni se je prav tako pokazalo, da uslužbenci MZZ niso v najboljših medsedbojnih odnosih, kar se je pokazalo v poročilih o poslovanju veleposlaništev in ob imenovanju novih veleposlanikov. Velik delež odgovornosti je padel na MZZ tudi ob zastoju delovanja arbitražnega sodišča.
Z. P.
