Tiskane izdaje
Ljubljana − Civilnodružbena iniciativa LGBT je razočarana nad osnutkom koalicijskega sporazuma, saj se »niti z eno besedo«, kljub izraženi podpori Mira Cerarja pred volitvami, ne dotika vprašanja pravic LGBT (lezbijk, gejev, bi- in transseksualnih) oseb. Pričakovali so drugače.
Profesorica Barbara Rajgelj s fakultete za družbene vede vse parlamentarne stranke, zlasti pa podpisnike predvolilne zaveze o podpori pravicam LGBT-oseb, torej SD, ZaAB in ZL, poziva naj »naredijo vse, da se v prihajajočem mandatu odpravi sistemska diskriminacija«. Obenem pričakuje, da bodo te stranke zavrnile sodelovanje v koaliciji, ki bi temeljila na kršitvah pravic katere koli družbene manjšine.
Za nedopustno je tudi ocenila umestitev vprašanja pravic LGBT med ideološka vprašanja:» Človekove pravice so stvar demokratične, odprte in evropsko usmerjene družbe,« je prepričana. Hrati meni, da z odhodom NSi v opozicijo ni nobenega razloga več, da levosredinska vlada vprašanja o pravicah istospolnih ne bi umestila med svoje vrednote.
V zadnji različici koalicijskega sporazuma, v katerem je še sodelovala NSi, je zapisano: Pomemben vidik trajnostnega razvoja je tudi razvoj na področju človekovih pravic in enakih možnosti. Da pa se bomo končno lahko osredotočili na prihodnost in razvoj, moramo najprej zaceliti rano, ki že več desetletij bremeni slovensko družbo − dostojno moramo pokopati vse mrtve.
Kuhar: So LGBT osebe novi izbrisani?
Profesor s filozofske fakultete Roman Kuhar je opozoril, da se človekove pravice morajo spoštovati, saj so zapisane v ustavi in v odločbah ustavnega sodišča.
Pri tem je poudaril, da zahteve po sprejetju prenovljene zakonodaje niso želje nekaterih aktivistov ali »romantične ideološke želje istospolnih parov«, pač pa gre pri njih za reševanje zelo konkretnih potencialnih težav, ki lahko, denimo, nastanejo v primeru razpada zveze ali v primeru smrti katerega od partnerjev.
Ravno z vprašanjem dedovanja pa sta povezani tudi dve odločbi ustavnega sodišča, in sicer iz let 2009 in 2013. V obeh primerih je ustavno sodišče DZ naložilo, da zakonodajo v šestih mesecih spremeni, a se to ni zgodilo. Zato se Kuhar sprašuje, ali osebe LGBT glede na neupoštevanje ustavnih odločb morebiti niso »novi izbrisani«.
V skupnosti LGBT trideset let zahtevajo enakost pred zakonom, je zapisano na koncu sporočila za javnost.
