Tiskane izdaje
Ljubljana – Dan po prepričljivi zmagi na parlamentarnih volitvah so v Stranki Mira Cerarja (SMC) analizirali rezultat, preden bodo v prihodnjih dneh začeli sestavljati 12. slovensko vlado. Najverjetnejši mandatar Cerar si želi široke koalicije, eno ključnih vprašanj pa je, kdo bo finančni minister?
Po naših neuradnih informacijah si v SMC na tem mestu močno želijo ekonomista Mojmirja Mraka. Ta za Delo govoric ni hotel komentirati. Pač pa je poudaril, da bo morala nova vlada v prihodnjih mesecih sočasno pripravljati dva ključna dokumenta: koalicijsko pogodbo in rebalans državnega proračuna za prihodnje leto. Partnerji bi po njegovem zato morali že v koalicijski pogodbi zelo jasno določiti svoje javnofinančne prioritete in povedati, kje bodo v letu 2015 in kasneje potrebni večji in kje manjši rezi v javno porabo – s tem pa bodo tudi bodoči ministri že takoj vedeli, na kakšno porabo lahko računajo. Koalicijska pogodba bo letos morala biti takoj operativna, vlada pa se bo morala že takoj opredeliti tudi do priporočil Bruslja, ki nam še to leto postavljajo nekatere zelo tesne roke, opozarja Mojmir Mrak.
Vabilo v vlado večini strank
Tudi Miro Cerar imena ključnega ministra bodoče vlade še noče razkriti. Je pa danes v pogovoru za Radio Slovenija dejal, da bodo ministri njihove stranke povečini novi politični obrazi. Stranko zanimajo predvsem »državotvorni« resorji, kot možne ministre pa omenjajo soavtorje strankinega programa Milana Brgleza (zunanje zadeve), Bojana Dobovška (notranje zadeve), Erika Kopača (obramba) in državnega sekretarja Janka Burgarja (gospodarstvo).
Najverjetnejši mandatar je nakazal, da ga zanima kar se da široka koalicija, zato v prihodnjih dneh vabila na pogovore lahko pričakujejo vse stranke, razen SDS. »Želel bi si ne le enobarvne, ampak pisane koalicije. Prizadeval si bom, da gremo pri sestavi vlade v širino,« je izjavil Cerar. SMC lahko, zahvaljujoč rekordnemu številu poslancev v zgodovini slovenskega parlamentarizma, minimalno parlamentarno večino sestavijo že z zgolj eno (Desus) ali dvema strankama (SD in Zaab). Koalicija z vsemi tremi omenjenimi strankami bi zagotavljala večjo stabilnost – če bi se ji v obliki medstrankarskega partnerstva pridružila še bodisi NSi bodisi ZL, pa bi imel Cerar zagotovljeno ustavno dvetretjinsko večino. Kljub relativno enostavni strankarski matematiki pa dogovor med programsko raznorodnimi strankami nikakor ne bo enostaven.
Kaj pomeni bojkot SDS
V nobeni od naštetih kombinacij zagotovo ne bo stranke SDS, kjer še naprej trdijo, da so bile volitve nelegitimne. Njihova odločitev, da v znak protesta ne bodo prevzeli funkcij v državnem zboru in da se bodo selektivno udeleževali parlamentarnih sej, bo povzročila nekaj proceduralnih zapletov. Na odločitve državnega zbora pa načeloma ne bo vplivala, saj je sklepčnost DZ zagotovljena tudi brez poslancev SDS.
Pričakovati je mogoče, da bo parlament kljub zaporni kazni predsednika SDS Janeza Janše potrdil njegov poslanski mandat, čeprav pravila omogočajo ločeno glasovanje o spornih mandatih.
Največ pripravljenosti za sodelovanje v novi vladi so doslej pokazali v Desusu. Njihov predsednik Karl Erjavec je po tem, ko so z desetimi poslanci dosegli najboljši volilni rezultat stranke doslej, odkrito priznal, da »ne bi imeli nič proti, če bi imeli v vladi kakšnega ministra«. Vrh Desusa je danes analiziral rezultat volitev in po naših neuradnih informacijah že pripravil pogajalsko skupino, če bodo dobili Cerarjevo vabilo na pogovore o skupni koaliciji.
Kateri resorji bi v novi vladi zanimali Desus, za zdaj v stranki ostajajo skrivnostni. Glede na to, da za favorita za novega zunanjega ministra velja Milan Brglez (SMC), ni nujno, da bo aktualnega ministra za zunanje zadeve Erjavca sploh še zanimal položaj v vladi. V tem primeru bi ostal poslanec, spomnimo pa, da se je pred tremi leti ob neuspešnem Jankovićevem sestavljanju vlade pojavljal kot možen kandidat za predsednika DZ, a je bil na funkcijo naposled izvoljen Gregor Virant (DL). Vprašanje pa je, ali ne bo Cerar nemara pri sestavljanju koalicije zahteval, da morajo biti vsi predsedniki strank tudi člani vlade.
SD: v vlado ne za vsako ceno
Naslednji potencialni partner je Zavezništvo Alenke Bratušek. V tej stranki so dosegli osnovni cilj s tem, ko so se prebili v parlament, bi pa za večjo vlogo v prihodnji koaliciji potrebovali vsaj pet mandatov, je mogoče neuradno slišati v krogih stranke Zaab. V zavezništvu ocenjujejo, da bi lahko bili dobro dopolnilo stranki SMC, ker imajo veliko izkušenj z vodenjem vlade, tega pa pri zmagovalni stranki nimajo. Druga dilema, s katero se soočajo, je, ali je za tako mlado stranko smiselno vstopati v koalicijo ali pa ne bi morebiti bilo bolje počasi in v miru iz opozicijskih vrst graditi stranko. Organi stranke Zaab se o ravnanju v prihodnje niso sestajali ne razpravljali, pričakujejo pa vabilo morebitnega mandatarja na pogovore o oblikovanju koalicije.
Kljub deklarativni pripravljenosti za pogajanja o koaliciji med ostalimi strankami prevladuje manj navdušenja nad sodelovanjem v vladi. Razočaranje in otopelost je mogoče zaznati pri vodilnih predstavnikih SD, kjer prevladuje prepričanje, da je stranka v zadnjih šestih letih doživela zaporedne udarce, zaradi česar so se zamajali tudi njeni temelji. Da bi jih utrdili, potrebujejo mir in temeljit pogovor znotraj stranke, česar pa ni mogoče narediti, če bi strankin aparat deloval v vladi. Kot je dejal zdaj že nekdanji poslanec SD Matevž Frangež: »Za ceno stabilnosti države smo izgubili notranjo stabilnost.« To je prepričanje, s katerim se strinjajo mnogi v SD, zato je veliko vprašanje, ali bo SD zbrala dovolj energije za sodelovanje v novi vladi.
Koga v koaliciji ne bo
Podobno razpoloženje prevladuje v NSi, ki je le za malenkost izboljšala svojo težo v političnem prostoru. Tudi pri njih je mogoče neuradno slišati, da vstop v koalicijo skorajda ni mogoč, še toliko bolj, ker, kot vse kaže, SLS ni uspel preboj v DZ. NSi si bo nekaj prihodnjih dni vzela za premislek, kako naprej, še zlasti v okviru zgodovinskega poraza pomladnih strank.
Jasno je, da v novi koaliciji zagotovo ne bo SDS, zelo verjetno pa tudi ne radikalno leve Združena levica.
EBRD poziva k reformam in privatizaciji
»Rezultat volitev bi moral zagotoviti podlago za vlado z močno podporo v parlamentu, ta pa bi vladi morala omogočiti, da nadaljuje z reformami, ki bi Sloveniji povrnile vzdržno rast,« izzid volitev v Sloveniji komentirajo v Evropski banki za obnovo in razvoj (EBRD). V EBRD, ki se zanima za vstop v nekatera slovenska podjetja in banke, še poudarjajo, da je zelo pomembno, da obdržimo zaupanje investitorjev in spoštujemo že sprejete zaveze, vključno s privatizacijo in izpeljavo reform.
