Tiskane izdaje
Ljubljana – Predlagatelji ustavne presoje zakona o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo (ZZNPOB) nameravajo na podlagi stališča ustavnih sodnikov pripraviti nov zakon, po katerem bi bile do postopkov upravičene tudi posameznice, ne le pari.
Enainšestdeset poslancev iz vrst SD, SMC, Desusa, Zaaba in ZL se je, kot smo že poročali, podpisalo pod zahtevo za ustavno presojo ZZNPOB, ker po njihovem mnenju s tem, da omogoča postopke umetne oploditve le zakonskim in zunajzakonskim parom, samskim ženskam pa ne, krši tiste člene ustave, ki zagotavljajo prosto odločanje o rojstvu otrok, da morajo biti vsakomur zagotovljene enake pravice in možnosti ter pravice do osebnega dostojanstva in varnosti.
»Do zdaj sta bila organizirana dva referenduma, ki sta bila v nasprotju z uresničevanjem človekovih pravic, in sicer o noveli tega zakona leta 2001 in družinski zakonik pred dvema letoma. Zato smo vztrajali, da se v ustavo zapiše, da o človekovih pravicah ni mogoče izvajati referenduma. Ali gre za kršenje človekovih pravic, pa lahko odloča samo ustavno sodišče,« je izjavila ena od pobudnic zahteve po ustavni presoji, nekdanja poslanka SD Andreja Črnak Meglič.
»Življenje vedno najde pot in želja po otroku je velika. Dvanajst držav v naši bližini omogoča te postopke tudi samskim ženskam, med njimi tudi take, ki sodijo v podoben krog kot Slovenija, denimo Italija, Hrvaška, Španija,« je dejala Črnak Megličeva, ki upa, da bo ustavno sodišče zahtevo tokrat obravnavalo prednostno.
Ni etično sporno
Eden od pomislekov ob prejšnjih razpravah o OBMP je bil, da pri samski ženski ne gre za zdravljenje neplodnosti. Za mnenje smo prosili dr. Milana Reljiča, predstojnika oddelka za reproduktivno medicino in ginekološko endokrinologijo v UKC Maribor.
»Zdravniki počnemo marsikaj, kar ni zdravljenje. Kot zdravnik sem – v okviru etičnih in strokovnih norm – pripravljen narediti vse, ne le za ohranjanje in povrnitev zdravja, ampak tudi za uresničevaje želja in pravic naših pacientk. Zame osebno postopki OBMP pri samski ženski niso etično sporni. Če hočemo zdraviti, moramo najprej postaviti diagnozo, diagnoza v tem primeru pa je, da o neplodnosti govorimo takrat, ko po enem letu rednih spolnih odnosov ne pride do zanositve. Kar pomeni, da pri samski ženski niti ne moremo postaviti diagnoze. Poleg tega opravljamo tudi druge postopke, ki niso izključno zdravljenje, na primer, prekinitev nosečnosti ali sterilizacija, ki se izvajata, da se ugodi željam oziroma izpolni pravice žensk. Torej argument zdravljenja ni tako zelo utemeljen,« meni dr. Milan Reljič.
»Pogost argument v preteklih razpravah je tudi bil, da je za otroke slabo, če se rodijo v enostarševski družini, in da otrok, ki se rodi samski ženski, nima enakih možnosti za razvoj kot tisti, ki se rodi v tako imenovani popolni družini. Mislim, da tudi ta argument ni trden, ker, kolikor je meni znano, ni dokazov, da bi otrok iz enostarševske družine imel kake posebne težave v razvoju. Poleg tega vemo, da je življenje nepredvidljivo, da postanejo »popolne« družine včasih tudi nočna mora in da ni nujno, da otrok, ki se rodi v »popolni« družini, v njej tudi odrašča. Iz prakse vam lahko povem, da delamo včasih postopke OBMP tudi pri parih, kjer lahko vidiš in presodiš, da odnos med partnerjema ni na zdravih temeljih, včasih je, na primer, eden od staršev alkoholik in veš, da otrok ne bo imel optimalnih razmer za razvoj. A imajo vse pravice in jim nič ne moremo odreči.
Zelo nepredvidljivo se je postavljati v vlogo advokata nerojenih otrok. Če se postavimo v to vlogo, smo še vedno pred dilemo, ali biti rojen v enostarševsko družino ali sploh ne biti rojen. To so vprašanja za razpravo. Ni odvisno od strokovnjakov, kako se družba odloči glede pravic žensk. Večina mojih kolegov nima zadržkov,« je prepričan dr. Reljič.
Po ZZNPOB in pravilih zdravstvenega zavarovanje imajo pravico do oploditve z biomedicinsko pomočjo ženske (s partnerjem) od 18. do 43. leta starosti, in sicer do največ šestih ciklusov za prvi porod živorojenega otroka, za vsak nadaljnji pa do največ štirih ciklusov.
Leta 2013 so v treh institucijah (Ljubljana, Postojna, Maribor) 3306 postopkov v skupni vrednosti 6,6 milijona evrov. Po dostopnosti postopkov OBMP in številu otrok, rojenih iz teh postopkov, je Slovenija med vodilnimi v Evropi, zagotavljajo na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
