Tiskane izdaje
Na sejo so povabili tudi grškega veleposlanika v Sloveniji, ki pa se je opravičil. »Nismo ga povabili na zatožno klop,« je na seji pojasnil Jožef Horvat iz NSi. V stranki sicer menijo, da je prav on tisti, ki bi jim lahko najbolje razložil, kakšne scenarije ima Grčija pripravljene po nedeljskem referendumu, na katerem so Grki zavrnili pogoje posojilodajalcev.
»Slovenija je bila vedno solidarna z grškim ljudstvom, je solidarna tudi danes in bo solidarna tudi v prihodnje, saj je solidarnost ena najpomembnejših vrednot EU,« je dejal Horvat, a poudaril, da je Slovenija v zapletih pri vračanju grškega dolga močno izpostavljena, saj je Atenam pomagala z denarno pomočjo in poroštvi v višini 3,2 odstotka BDP, kar je največ med vsemi državami z evrom.
Horvat je še dejal, da je do danes tudi Grčija že spoznala prednosti obstanka v EU in v območju evra, a, kot je na seji dejal predsednik vlade Miro Cerar, je pripravljen tudi rezervni načrt. O morebitnem odhodu Grčije iz evroobmočja je dejal: »To bi bil dramatičen dogodek, prvi takšne vrste. Vendar nas je komisija obvestila, da ima pripravljeno strategijo za kakršenkoli izhod, ki se bo ponujal po nedeljskem srečanju.« Za nedeljo je namreč sklicana seja vrha EU, ki bi že lahko prinesla dokončno odločitev o reševanju Grčije.
Grčija bo danes predstavila nove predloge
Po Cerarjevih besedah bo Grčija še danes predložila nov program reformnih ukrepov, ki jih bodo nato v sodelovanju s predstavniki vlade v Atenah preučili evropska komisija, Mednarodni denarni sklad in Evropska centralna banka. Nato bodo ministrom skupine z evrom sporočili, ali je ta progam prepričljiv. Oceno programa bodo nato ministri podali v soboto, čemur bo dan pozneje sledila seja vrha EU, ki bi že lahko bila odločilna.
Kot pravi Cerar, so na vrhu evroskupine po nedeljskem referendumu vsi predstavniki držav z evrom nasprotovali kakršnikoli možnosti odpisa grškega dolga. Če bi sprejeli tretji program pomoči, pa bi v Sloveniji moral odločitev o tem sprejeti tudi državni zbor. Cerar pravi, da bi se v primeru sprejetja novega programa pomoči Slovenija zavzela za to, da bi bila med najmanj izpostavljenimi članicami (ali pa vsaj na sredini), ker da je to pravično in razumno, saj so tudi razmere v Sloveniji težke.
Cerar je sicer izrazil presenečenje, da glede na višino slovenske pomoči Grčiji doslej »niti predsednik grške vlade niti finančni minister niti grški veleposlanik niso prišli do predstavnikov naše države in nas informirali o stanju, kaj šele da bi se z nami kot najbolj izpostavljeno državo pogovarjali o prihodnjih rešitvah«.
Slovenija je na grško krizo danes bolje pripravljena
Finančni minister Dušan Mramor je poudaril, da je Slovenija, ki še vedno velja za državo na obrobju, ranljiva za takšne šoke, kar se je ob zadnji zaostritvi grške krize pokazalo na trgih, saj so se zvišali donosi na obveznice.
Da pa bi bila Slovenija čim manj obravnavana kot obrobna in tvegana država, mora nadaljevati izvajanje ukrepov v smeri finančne in gospodarske stabilnosti; po Mramorjevem mnenju je treba sprejeti fiskalno pravilo, nadaljevati proces privatizacije ter izboljšati korporativno upravljanje in investicijsko okolje. Mramor je dejal, da smo sicer danes bolje pripravljeni na grško krizo kot v letih 2009 in 2010, poleg tega pa je izpostavljenost slovenskega bančnega sistema do Grčije majhna.
Če bi se zgodilo, da bi Grčija izstopila iz območja evra, pa bi bilo najbolje, da to stori prostovoljno. Mramor namreč svari, da bi sicer to lahko povzročilo velike nestabilnosti. V primeru izstopa bi se morali hitro odzvati in napovedati okrepljeno integracijo območja evra, kaj bi pomenilo pospešitev vzpostavitve bančne unije, še pravi Mramor.
Sekretar na ministrstvu za gospodarstvo Aleš Cantarutti je dejal, da ne pričakuje hujših učinkov grške krize na slovenska podjetja, in pojasnil: »Ta kriza se pravzaprav kaže že kar nekaj zadnjih let v zmanjšani blagovni menjavi, ki že tako ni bila velika.«
Seja je bila prekinjena in se bo nadaljevala prihodnji teden.
