Židan tone v rdeče, Janša že spet narobe poročal

Bilance strank: SMC lani z največ darili posameznikov, SDS poročala za napačno leto, SD skoraj pred bankrotom.

Objavljeno
08. april 2015 21.54
Peter Jančič, notranja politika
Peter Jančič, notranja politika

Ljubljana – Lansko leto, ko so bile kar trojne volitve, od parlamentarnih strank le SDS in SMC ni potisnilo v rdeče številke. SMC, ki je lani od nastanka poslovala le sedem mesecev ter v tem času zmagala na parlamentarnih volitvah in prevzela oblast, je lani zbrala deset tisoč evrov več kot je porabila. Med vsemi strankami so ji največ podarili posamezniki: 201.884 evrov. Nad vodo sta leto končali še dva majhni stranki iz koalicije Združene levice: IDS in DSD, ki pa sta finančno komaj omembe vredni. Je pa SDS, kot se je pokazalo, že drugič zapored Ajpesu poslala napačno daljše poslovno poročilo, SD pa je poročala bolj korektno, a bi se morali njihovi volivci ob vsebini prijeti za glave: stranka ne plačuje računov in je globoko v rdečem.

SDS znova napačno

Do reforme pred letom in pol so morale stranke letna poročila pošiljati računskemu sodišču. Od tam smo jih novinarji dobili že pred koncem marca. Po Virantovi reformi financiranja strank in kampanj te po novem poročajo Ajpesu, ki je letna poročila strank za lansko leto objavil ta teden.

Lani je SDS ob dveh glavnih bilancah kot svoje poslovno poročilo Ajpesu poslala poročilo Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve, ki ga je podpisal nekdanji obrambni minister Alojz Hojs (NSi). Na Ajpesu so nekaj zamešali, smo najprej sklepali. A je vodja sektorja za statistiko in informiranje Marjan Širaj lani to zanikal. Ravnali so po črki zakona. Kar jim je stranka dala, so objavili. Iz SDS so po opozorilu iz Dela lani potem le poslali še pravo poročilo. Letos so napako ponovili. Poslovno poročilo SDS za leto 2014, ki ga je ta teden objavil Ajpes, se začne z navedbo, da gre za poslovno poročilo za leto 2013, z na roko napisanimi starimi preglednicami, nadaljuje pa se sicer s podatki za leto 2014, za katere pa se zdi, da so napačni. Prihodki z državne ravni bi se naj stranki v primerjavi z letom prej z 806.470 evrov povišali na 1,1 milijona, iz občin pa znižali s 586.364 na 216.611 evrov.

Sprememba je nelogična, pa tudi podatki o lanskih nakazilih, ki so dostopni na Supervizorju, kažejo, da se struktura prihodkov z državne in lokalne ravni SDS ni spremenila.

Iz SDS so napovedali popravke, a jim do večera še ni uspelo dostaviti bolj prepričljivega poslovnega poročila. Po glavnih bilancah, ki so najbrž bolj točne, pa je SDS finančno še daleč najmočnejša stranka. V volilnem letu je zbrala 78.993 evrov več, kot porabila, v celoti gledano pa imajo v bilanci že skoraj 1,2 milijona evrov rezerve. V treh letih so prepolovili dolg, ki je pretežno nastal zaradi nakupa stavbe stranke za Bežigradom v Ljubljani, posojila imajo še za nekaj manj kot 700.000 evrov.

SD globoko v rdeče

Nasprotno zgodbo kaže letno poročilo SD. Ta je med vsemi strankami daleč najbolj v minusu, kar je bila prej dolga leta LDS. Lani je SD porabila 422.107 evrov več kot zbrala, skupni minus pa s tem povišala že na 888.385 evrov. Da so v finančnih škripcih, se je pokazalo že, ker so po lokalnih volitvah morali priznati, da niso poravnali računov za kampanjo. Med pomembnejšimi igralci je podobno luknjo z neplačilom kampanje za župana in za svojo svetniško listo priznal le še mariborski župan Andrej Fištravec.

Po ta teden objavljenem poročilu je SD lani najela za 550.000 evrov posojil, od tega pri Gorenjski banki 200.000 evrov za leto dni po 6,5-odstotni obrestni meri, še 350.000 evrov pa pri Delavski hranilnici po 4,69-odstotni obrestni meri za 44 mesecev. Z ugodnejšim dolgoročnim posojilom so med drugim odplačali kratkoročno, trdijo v letnem poročilu, del bilance pa so bile konec leta tri »časovne razmejitve« za neplačane volilne račune: za lokalne volitve 83.306, za občinske svete 101.841 in za županske volitve 89.463 evrov.

Večino teh računov bi naj »zaprli« na začetku letošnjega leta, so zapisali. Je pa SD med vsemi strankami po letnih poročilih letos na prvem mestu po zbranih članarinah. S 94.555 evri so zbrali za odtenek več, kot je prijavila SDS v poročilu, ki je sicer precej čudaško – s 91.734 evri.

Mimogrede, leto prej je SDS prijavila, da je s članarinami zbrala 199.124 evrov. Računsko sodišče točnosti podatkov v letnih poročilih strank še nikoli ni preverilo, prvič namerava za del večjih strank to storiti letos.

Zaab slabše kot Desus ali NSi

Desus, NSi in SLS, slednje v državnem zboru več ni, je pa še močna na lokalni ravni, je lansko leto porinilo v le rahlo rdeče številke, ker so imele za volilno leto rezerve. NSi je porabila četrt milijona več kot je zbrala, SLS se je približala celo polmilijonskemu razkoraku, a v celoti je bilanca NSi obstala pri 30.000 evrov minusa, SLS in Desusa pa pri dobrih 60.000 evrov minusa. Zaab nekdanje premierke Alenke Bratušek, ki je lani poslovala le sedem mesecev in rezerve iz prejšnjih let za volitve ni imela, je pridelala skoraj 130.000 evrov minusa. Najeli so 100.000 evrov posojila pri Abanki s 5,65-odstotno obrestno mero, ki ga bodo vračali dve leti, po 7500 evrov sta jim posodila Andreja in Marko Bandelli, Samo Žolger in Miran Klanjšček po 15.000, Jernej Pavlič pa 10.000 evrov. Zaab je edina med večjimi strankami, ki navaja, da so ji posamezniki posojali denar.

Posojila pri bankah niso neobičajna, SMC je najela 100.000 evrov, ki jih bo vračala leto dni pri Deželni banki, s 5,5-odstotno obrestno mero. NSi je za enak čas in obrestno mero najela 60.000 evrov pri Delavski hranilnici. Ugodnejšo, 4,3-odstotno obrestno mero si je pri Delavski hranilnici za 120.000 evrov posojila, ki ga bo vračal 42 mesecev, zagotovil Desus. Še za odtenek nižje štririodsotne obresti je za 100.000 evrov pri Delavski hranilnici dobila SLS, ki bo posojilo vračala 48 mesecev. Pozitivna Slovenija Zorana Jankovića pa bo, denimo, 12 mesecev vračala 20.000 evrov Abanki z obrestno mero kar šest odstotkov. Po reformirani ureditvi morajo stranke razkriti posameznike, ki so jim podarili več kot mesečno plačo. Največ sta NSi prispevala Marija Bevčar Bernik s 12.137 in Alojz Peterle s 4000 evri, SMC Bojan Kranjc s 1947 in Emil Mesarič 1770 evrov, Desusu Ivo Vajgl s 15.000 in Tadej Slapnik s 5000 evrov, PS pa Branko Hribar 15.000 in Vasja Butina 11.000 evrov. PS je razkrila 22 imen donatorjev, po poročilih, ki smo jih pregledovali, največ med vsemi.