Tiskane izdaje
Ljubljana - DZ je opravil razpravo o nepravilnostih pri imenovanju Boštjana Škrleca, ki so jo zahtevali poslanci SDS in NSi. O sklepih pa ni glasoval, saj jih je že v četrtek zavrnil odbor za pravosodje. V razpravi so v SDS in NSi vodjo tožilstva Zvonka Fišerja pozvali k odstopu, v koaliciji pa so menili, da se mora o zadevi izreči Državnotožilski svet.
V večurni razpravi so se večinoma oglašali poslanci SDS in NSi, ki so menili, da bi moral generalni državni tožilec Fišer odstopiti zaradi nepravilnosti, ki jih je pri imenovanju Škrleca na mesto generalnega direktorja vrhovnega tožilstva ugotovilo več organov.
Nasprotno so koalicijski poslanci problematizirali takšno razpravo, saj so menili, da se mora o zadevi najprej izreči Državnotožilski svet, ki je o nepravilnostih razpravljal v ponedeljek, razpravo pa nadaljuje tudi danes.
»Imamo sodbo, da je nekdo ravnal koruptivno, ampak tiščimo glavo v pesek, češ, bo že minil čas in se o tem ne bo več govorilo,« je opozoril Andrej Čuš (SDS), ki ne more razumeti, da Fišer kljub ugotovljenim nepravilnostim ne odstopi.
Po prepričanju Anžeta Logarja (SDS) bi v vsaki normalni državi minister za pravosodje in predsednik vlade generalnega državnega tožilca v podobnem primeru pozvala, naj odstopi. »Tako pa žal živimo v Sloveniji, kjer moramo ugotoviti, da smo od teh evropskih demokratičnih standardov še precej oddaljeni,« je dejal.
Ker so v koaliciji mnenja, da bi se moral o zadevi najprej izreči Državnotožilski svet, šele nato pa bi lahko o zadevi razpravljal DZ, ji je Vinko Gorenak očital, da »asistira korupciji generalnega državnega tožilca«. Gorenak je tudi prepričan, da ve, kakšna bo odločitev sveta: »Državnotožilski svet bo rekel, da Fišer ni kriv ali pa da je treba počakati odločitev upravnega sodišča. To pa bo imelo zadevo v predalu kakšnih 17 mesecev, kolikor naj bi še trajal Fišerjev mandat.«
Jasna Murgelj (SMC) je očitke, da podpirajo korupcijo, zavrnila. »To ni res. Lahko imamo svoje mnenje, vendar tega mnenja kot funkcionarji ne smemo pokazati, ker s tem posegamo v pristojnost Državnotožilskega sveta, ki je edini pristojen odločiti, ali obstajajo razlogi za razrešitev generalnega državnega tožilca. Če bo ta ugotovil, da so podani razlogi za razrešitev, bomo v SMC prvi, ki bomo glasovali zanjo,« je napovedala.
Jana Škoberneta (SD) pa vse skupaj spominja na čarovniški proces. Najbolj problematično pri tem je, da od stranke, ki najbolj kritizira totalitarne prijeme, »doživljamo linč ljudi, ki se ne morejo braniti, ter napade in vnaprejšnje napovedovanje odločitev Državnotožilskega sveta,« je dejal.
»Če se lahko brez večjih težav problematizirajo napake ostalih dveh vej oblasti, potem ne razumem, zakaj se ne bi smelo komentirati napak sodne veje oblasti, ki obstajajo,« je dejal Matej Tonin (NSi).
Ljudmila Novak (NSi) pa je pričakovala, da bo Fišer toliko samokritičen, da bo nemudoma odstopil sam. Vprašala se je, kako naj nekdo vlaga obtožnice, če sam ne spoštuje zakonodaje. »Tukaj gre za visoko usposobljene pravnike na pomembnih funkcijah, ki vendarle dobro poznajo zakonodajo,« je opozorila.
Primož Hainz (Desus) se strinja, da je pri najvišjih funkcionarjih premalo osebne odgovornosti, ampak to morajo po njegovem mnenju funkcionarji spoznati sami. Pozivi k odstopu od zunaj lahko namreč pomenijo neke vrste politični pritisk, ki pa Hainzu, kot je dejal, ni blizu.
Gorenak in Jože Tanko (SDS) sta državnemu sekretarju na pravosodnem ministrstvu Darku Staretu, ki je predstavil mnenje vlade, očitala, da se na četrtkovem odboru za pravosodje kot nekdaj zaposlen na Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK) ni odzval na Fišerjeve besede, da je KPK postal organ za diskreditiranje posameznikov.
Stare je odgovoril, da se ni oglasil, ker je tako v četrtek kot danes nastopal v vlogi sekretarja. »Prav tako se ne odzivam na nespodobne, nedostojne kvalifikacije državnih organov, še posebej, če so neutemeljene in neopravičene,« je dejal.
V SDS in NSi so sicer s sklepi predlagali, naj poslanci Državnotožilski svet pozovejo, naj čim prej zavzame stališče o ugotovljenih nepravilnostih. Predlagali so tudi, naj DZ vladi predlaga proučitev možnosti sprememb zakona o državnem tožilstvu, po katerih bi pravico predlagati razrešitev generalnega državnega tožilca znova dobila tudi vlada. A je večina na odboru sklepe zavrnila, zato o sklepih DZ danes ni glasoval, ampak so poslanci zgolj opravili razpravo.
