Tiskane izdaje
Ljubljana - Delavci v Sloveniji v primerjavi s povprečjem EU več delajo, občutijo večjo zaposlitveno negotovost, večina pa jih doživlja tudi stres, ugotavlja poročilo o psihosocialnih tveganjih na delovnem mestu v Sloveniji. Pritiski na zaposlene pa so ob krizi še večji, pa je ob predstavitvi raziskave, o kateri poroča Slovenska tiskovna agencija, dejal minister za delo Andrej Vizjak.
Poročilo o psihosocialnih tveganjih sta pripravila Aleksandra Kanjuo Mrčela in Miroljub Ignjatović s Fakultete za družbene vede. Raziskava, opravljena v letu 2010, temelji na evropski študiji o delovnih razmerah za Slovenijo ter na slovenskem modulu o psihičnih in zdravstvenih tveganjih na delovnem mestu iz istega leta.
Manj izostankov iz dela, več prezentizma
Avtorja raziskave sta ugotovila, da v primerjavi s povprečjem v 27 državah članicah EU delavci in delavke v Sloveniji delajo več, so manj zadovoljni z delovnimi razmerami ter občutijo večjo zaposlitveno negotovost. Za delo v Sloveniji je značilnih tudi manj izostankov z dela pa tudi več prezentizma, kar pomeni, da so zaposleni prisotni na delovnem mestu, kljub temu da bi zaradi bolezni ali drugih razlogov morali ostati doma. Skoraj štiri petine delavcev (78,9 odstotka) na delovnem mestu doživlja stres, več kot 40 odstotkov pa splošno utrujenost, med drugim ugotavlja poročilo.
Današnje predstavitve poročila sta se udeležila tudi minister za delo, družino in socialne zadeve Andrej Vizjak in varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek Travnik. Ta je, po poročanju STA, iz svojih izkušenj predstavila še nekatere značilnosti delovnih razmer v Sloveniji s katerimi se srečuje. Pravi, da se tisti zaposleni, ki na delovnem mestu opažajo nepravilnosti počutijo bolj ogrožene, tega pa si ne upajo povedati na glas.
Čebašek Travnikova opozarja tudi na neučinkovite postopke zaščite pred nadlegovanjem in trpinčenjem na delovnem mestu, opozorila o nepravilnostih tukaj največ prihajajo iz vrst javnega sektorja.
Veliko število zaposlitev za določen čas
Prav tako sta v Sloveniji problematična visoko število zaposlitev za določen čas ter nizek dohodek mnogih zaposlenih za nedoločen čas. Varuhinja je opozarja, da delodajalci pritožbe zaposlenih premalokrat jemljejo kot predloge za izboljšave.
Minister Vizjak pa je izpostavil, da je pritisk na zaposlene in tudi na delodajalce v času gospodarske krize še nekoliko povečan. Poleg upoštevanja zakonskih prepovedi tovrstnega ravnanja s strani delodajalca je zato po njegovih besedah ključna naloga ozaveščanje o tem, kako negativne posledice ima takšno ravnanje.
Ustvarjanje pritiska na zaposlenega namreč kratkoročno lahko pomeni nekakšen ventil, dolgoročno pa to »bistveno poslabša učinkovitost in ostale ekonomske kazalce, pušča pa tudi težko izbrisljivo sled na zdravju delavcev«, je še poudaril Vizjak.
