V vročo žerjavico bo morala seči Cerarjeva vlada

Ljubljana – Možnost, da bi še vlada v odhajanju dosegla dogovor o ukrepih plačne politike s sindikati javnega sektorja, je dokončno padla v vodo. »Zgodba je končana. Ta kostanj bo morala iz žerjavice pobrati prihodnja vlada,« je po zadnjem poskusu dejal zdaj še minister za notranje zadeve Gregor Virant.

Vladi, ki še vedno opravlja tekoče posle, ni uspelo podaljšati varčevalnih ukrepov na področju plač v javnem sektorju v prihodnje leto, ker jih je večina sindikatov zavrnila. To se je zgodilo zaradi predčasnih volitev pa tudi zato, ker je najverjetnejši novi predsednik vlade Miro Cerar dajal dvoumne signale, ki so jih sindikati razumeli kot možnost, da z novo vlado dosežejo ugodnejši dogovor.

V največjem sindikatu javnega sektorja Svizu, sindikatu vzgoje in izobraževanja, so zadnjo ponudbo dogovora z vlado sprejeli, ta pa poleg podaljšanja že veljavnih ukrepov na področju plač predvideva tudi 1,5-odstotno zmanjševanje števila zaposlenih brez odpuščanja. Cerarja so še pred volitvami pozvali, naj pojasni svoje izjave, češ da ni zadovoljen s tem, da bi dogovor s sindikati sklenila kar vlada v odhajanju. V Stranki Mira Cerarja (SMC) se, kot pravijo, v sedanjih gospodarskih razmerah zavzemajo za ohranitev mase plač zaposlenih v javnem sektorju: »Vendar samo pod pogojem, da se vzpostavi plačni sistem, ki bo bolj omogočal boljše plačevanje tistih javnih uslužbencev, ki so delovno uspešnejši, in slabše tistih, ki so pri svojem delu podpovprečni.« Glavni tajnik Sviza Branimir Štrukelj pravi, da je Cerarjev odgovor takšen kot njegov program: »Da se ga brati z leve ali desne. Kaže, da se bo opredelil šele, ko bo v to prisiljen.« Sviz niti med pogajanji, ki jih bo zagotovo sprožila nova vlada, ne bo šel pod »pogajalski minimum«, ki ga je dosegel z Virantom.

Zadnja pogajanja z Virantom so propadla tudi zato, ker so sindikati, potem ko so zavrnili njegov kompromisni predlog, dodatno zahtevali še, da se prihodnje leto odmrznejo napredovanja. Predsednik konfederacije Pergam Janez Posedi pravi, da odločitev s pogajalskega vidika verjetno ni bila modra, a je bilo stališče članstva v sindikatih večinoma odklonilno. Dodaja še, da imajo ljudje dovolj tega, da ni napredovanj. V pravni službi Pergama celo ugotavljajo, da postaja vprašanje nenapredovanj tudi ustavno sporno, saj ne zagotavlja enakosti. Sindikatom je uspelo zelo ublažiti varčevalne poskuse vlade, ki se poslavlja. Ta je hotela doseči še dodatno triodstotno znižanje plačne mase, tudi tako, da bi zmanjšala število javnih uslužbencev za dva odstotka. Ta ukrep je sindikatom uspelo umakniti.

Kakšne bodo pogajalske pozicije verjetno vladajoče stranke SMC do javnega sektorja, še ni znano, saj na naša vprašanja ne odgovarjajo. V pojasnilu Svizu pa so zapisali, da se »dolgoročno zavzemamo za ohranitev obsega zaposlenih v javnem sektorju. Vendar samo pod pogojem, da se v javnem sektorju vzpostavi jasen in transparenten sistem ocenjevanja delovne uspešnosti in preprostejši način odpuščanja tistih, ki so pri svojem delu podpovprečni. Tako se bo začela večja fluktuacija zaposlenih. To je pogoj za optimiziranje delovanja javnega sektorja. Hkrati bo država s tem ukrepom spet začela zaposlovati mlade.«