Tiskane izdaje
Ljubljana – Več kot 50 strani predlogov amandmajev in pripomb je več političnih strank, različnih gibanj in društev pa tudi cehovskih organizacij vložilo na osnutek družinskega zakonika, ki pa je danes z 11 glasovi za in dvema proti vendarle dobil soglasje na matičnem parlamentarnem odboru.
Težko je zanikati, da je zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih po 41 letih, kar so ga sprejeli, v mnogih delih že povozil čas. Več kot 300 členov obsega nov družinski zakonik, ki se od svojega na referendumu leta 2012 zavrnjenega predhodnika razlikuje predvsem po tem, da ne obravnava za večino tedaj spornega poglavja – istospolnih partnerstev. Te z novim zakonikom, po zagotovilu ministrice Anje Kopač Mrak, ne dobivajo nobenih novih pravic. A je na zakonsko materijo, ki so jo pripravili na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve in v središče postavlja varstvo koristi otroka, kljub temu vrsta pripomb.
Na nasprotovanje je naletela definicija družine, ki je simbolnega pomena in nima pravnih posledic. Ministrica pri definiciji ne vztraja, želi pa priti do pojmovanja, ki bo družbeno sprejemljivo in vključujoče. Opredelitvi, da je družina življenjska skupnost otroka z enim ali obema od staršev ali z drugo odraslo osebo, če ta skrbi za otroka, kot je zapisana v zakoniku, nasprotujejo, denimo, v SDS, kjer bi ji dodali le, da »ne glede na starost otroka«. V NSi bi obdržali sedanjo dikcijo, da je družina življenjska skupnost staršev in otrok, ki zaradi koristi otrok uživa posebno varstvo. Skrbi jih, da širša definicija nakazuje relativizacijo pomena tradicionalne biološke družine. V povsem drugo smer pa bi definicijo razširili v Gibanju za otroke in družine – kot življenjsko skupnost matere in očeta ter otrok, tudi nerojenih. Ta predlog med poslanci ni dobil podpornikov.
