Tiskane izdaje
DZ na izredni seji obravnava problematike reševanja Probanke in Factor banke. Sklic seje so zahtevali poslanci SDS, ki se jim ne zdi prav, da se denar davkoplačevalcev porablja za sanacijo zasebnih bank.
18:50
Guverner Boštjan Jazbec zagotavlja, da so poskušali od lastnikov obeh bank zagotoviti dovolj kapitala, a njune ukinitve niso mogli preprečiti.
Banka Slovenije je neprestano izdajala zahteve za dodatno dokapitalizacijo lastnikom, vendar pa ni mogla preprečiti dogodkov, ki bi v končni fazi pripeljali do stečaja obeh bank, je povedal Jazbec na seji. Če se 6. septembra ne bi odzvali s postopkom nadzorovane likvidacije, bi v eni od teh dveh bank v dnevu ali dveh pač morali razglasiti stečaj, je dejal.
Tako guverner kot finančni minister Uroš Čufer sta v razpravi večkrat zatrdila, da je nadzorovana likvidacija za banki, ki sta se v kratkem času znašli v likvidnostnih težavah, še vedno boljša rešitev kot morebiten stečaj. Na voljo sta bili le dve slabi izbiri: stečaj ali nadzorovana likvidacija, tretje možnosti ni bilo, je dejal Čufer.
16:00
Poslanec NSi Matej Tonin meni, da je današnje pridržanje predsednika uprave NLB Janka Medje preusmerjanje pozornosti z izredne seje.
Tonin ne verjame v naključje, da je preiskava prav danes, posebno ne pri tako pomembnih temah.» Danes obravnavamo zelo pomembno temo v DZ, kako bomo sanirali banke, kakšen način je cenejši, likvidacija ali stečaj,« je dejal.
14:24
V SLS so enako kot v SDS zahtevali, naj se razkrijejo imena, ki imajo višje depozite kot 100 tisoč evrov. Kot je dejal Franc Bogovič, gre za neke kvazi slovenske elite, ki so se vozile z raznimi jahtami in razpolagale z razkošjem, ki ga ne moreš zaslužiti v nekem normalnem času. V resnici pa so živeli na račun, ki bo zdaj izstavljen davkoplačevalcem, je bil kritičen.
Po besedah Ljudmile Novak (NSi) ne pristajajo na to, da se breme slabega vodenja in odločitev o bančnem sistemu preložijo v breme davkoplačevalcev. Za svoje odločitve morajo odgovarjati tisti, ki so imeli moč in možnost odločanja, torej člani uprav in nadzornih svetov bank, je poudarila. Posebej veliko odgovornost nosijo najvišji funkcionarji v državi, med njimi guverner in člani sveta Banke Slovenije, tudi bivši, je dejala.
»Če bi dopustili stečaj Probanke in Factor banke, bi to pomembno povečalo nezaupanje v slovenske banke in s tem povzročilo nenadzorovan odliv depozitov v tujino,« se je z guvernerjem strinjal Jerko Čehovin (PS). Ob tem se je zahvalil vladi in Banki Slovenije, da sta »v teh težkih, občutljivih in negotovih časih zmogli dovolj poguma in strokovnega znanja in sprejeli najboljšo možno rešitev v danih razmerah«.
Tudi Matevž Frangež (SD) je vlado in centralno banko pohvali, da sta s pravočasno profesionalno in z za slovenske razmere zelo neobičajno diskretno akcijo preprečili razrast panike v slovenskem bančnem sistemu. »Za davkoplačevalce bi bil stečaj obeh bank najdražja rešitev, ne le zaradi izgube depozitov države in državnih podjetij v teh bankah, pač pa tudi zaradi učinka prelitja problema iz teh bank v celoten slovenski bančni sistem in gospodarstvo,« je dejal.
Način reševanja obeh bank je podprla Marija Plevčak (Desus). »Nadzorovana likvidacijo pomeni najcenejšo možno rešitev za davkoplačevalce, ob tem pa ne smemo pozabiti, da ima v teh bankah depozite veliko slovenskih podjetij,« je dejala. Osnovni namen t.i. celotne reševalne akcije pa je vsekakor varovanje stabilnega bančnega sistema v celoti. Ob tem je poudarila, da so lastniki in akterji zasebnih bank povsem odgovorni za poslovanje oz. povzročeno izgubo.
Bojan Starman (DL) je podvomil v ukrepanje Banke Slovenije. »Tudi zadnji ukrepi me navajajo k temu, da dejansko ne vemo točno, kaj bi želeli narediti, kaj bomo naredili in koliko nas bo stalo,« je dejal. Kot je dodal, se s tem dela paniko med državljani, ki jih je strah, ali bodo še imeli za kruh ali ne oz. ali bomo vse zmetali v bančni sistem brez dna.
13:28
»Mi ne rešujemo teh bank, ampak jih zapiramo. Tudi v tem postopku lahko pride do težav, ki lahko sprožijo stečaj, mi se trudimo to preprečiti,« je dejal guverner Boštjan Jazbec. Strošek nadzorovane likvidacije Probanke in Factor banke bodo poleg države nosili tudi lastniki, in sicer v višini 122 milijonov evrov, lastniki podrejenih obveznic pa v višini 64 milijonov evrov, je pojasnil Jazbec.
12:25
Marko Pogačnik (SDS) je ugotovil, da je dejstvo, da bodo vsi navadni upniki Factor banke in Probanke dobili depozite izplačane v celoti, ne glede na to, ali so fizične ali pravne osebe, lastniki ali člani nekdanjih in zdajšnjih uprav bank ter nadzorniki, ki svojega dela očitno niso opravili: »Problem, ki ga vidimo v stranki SDS, je v celotnem poplačilu vseh upnikov, tudi odgovornih za propad bank.«
V SDS od Banke Slovenije in vlade zahtevajo, naj razkrijejo seznam oseb, ki imajo višje depozite kot 100 tisoč evrov in da razkrijejo osebe, ki so si v zadnjem letu iz bank izplačali več kot 100 tisoč evrov denarja. »Banka Slovenije se je vedno sklicevala na tajnost bančnih podatkov. Res je, vendar je zadeva v sedanji situaciji drugačna. Banki sta likvidirani in zasebne banke bomo reševali davkoplačevalci. Pošteno do davkoplačevalcev bi bilo, da vemo koga bomo reševali, podatki naj se razkrijejo.« je zahteval Pogačnik.
Jazbec pa je dejal, da bo centralna banka izpolnila zahteve, ki so vezane na sklic te seje, vendar v okviru zakonskih pooblastil: »To pomeni, da nekaterih podatkov zaradi spoštovanja zakona o bančništvu enostavno ne moremo dati. Res pa je, da je na vas poslancih, da ta zakon spremenite, če mislite drugače. Vendar bo Slovenija v tem primeru edina država, ki bi imela drugačen zakon, ki obravnava zaupnost podatkov. Bančništvo namreč temelji na zaupnosti podatkov in centralna banka je tista, ki mora ta zakon spoštovati in ga tudi nadzirati.«
11:25
Jazbec je poudaril, da Slovenija nima sklada, iz katerega bi se lahko izplačale zajamčene vloge do 100 tisoč evrov. Zato bi vse ostale banke v Sloveniji morale prispevati 400 milijonov evrov. Ker pa banke tega denarja nimajo, bi morala država takoj prispevati 400 milijonov evrov, da bi bile vloge do 100 tisoč evrov zagotovljene v 20 delovnih dneh.
Vloge, višje od 100 tisoč evrov, bi ostale zamrznjene do konca stečaja. Med njimi so tudi vloge države, občin in predvsem gospodarstva. Vsi ti subjekti bi vloge lahko pričakovali najhitreje v enem letu, pa še to le v 40-odstotnem izplačilu.
»Ne znam si predstavljati, kako bi odreagiral slovenski bančni sistem, če bi moral dodatno zagotoviti 400 milijonov evrov in kaj bi se zgodilo z vsemi podjetniki, če se ne bi odločili za nadzorovano likvidacijo obeh bank,« je rekel Jazbec.
Ta je dejal, da kritike centralne banke, ki da v preteklosti ni ustrezno ukrepala, velikokrat niso upravičene. Med letoma 2007 in 2013 je Banka Slovenija za Probanko in Factor banko izdala 62 posebnih ukrepov, šestkrat pa je organom pregona naznanila sum kaznivih dejanj.
10:45
Finančni minister Uroš Čufer je poudaril, da državni denar ni namenjen reševanju bank, ampak za zagotavljanje stabilnosti finančnega sistema. Spraševali smo se, kaj je manjše zlo, ali da gresta banki v stečaj ali v nadzorovano likvidacijo. Bili sta dve slabi možnosti, tretje možnosti ni bilo, saj so bile že vse druge izčrpane, je povedal Čufer.
»Nenadzorovan stečaj bi pomenil igranje z vžigalicami v prostoru z veliko hlapi,« je ponazoril minister. Stroški nadzorovane likvidacije so namreč manjši, stečaj pa bi ogrozil stabilnost bančnega sistema.
Ob tem je poudaril, da je nadzorovana likvidacija standardni postopek v Evropski uniji. Kar nekaj bank je bilo na ta način umaknjenih s trga, v zadnjem času pa nobena banka ni šla v nenadzorovan stečaj, je dodal.
10:00
»Dve banki sta šli k vragu in imata pravico, da gresta k vragu. Vprašanje pa je, kdo bo plačal pogrebne stroške,« je na izredni seji DZ o nadzorovani likvidaciji Probanke in Factor banke dejal Andrej Šircelj (SDS).
Država je namreč dala za milijardo evrov poroštev za obe banki. Šircelj je poudaril, da varnost depozitov do 100 tisoč evrov ni vprašljiva, država pa zdaj rešuje depozitarje, ki imajo v obeh bankah večje depozite večje od 100 tisoč evrov, torej bolj premožne. Teh depozitov je za 231 milijonov evrov.
»Davkoplačevalci so prevzeli večje breme, kot je bilo potrebno. Veliki depozitarji odpirajo šampanjce,« je dejal opozicijski poslanec. Ob tem je pristavil, da so v bankah bili isti ljudje lastniki, člani uprav, nadzorniki in depozitarji.
Šircelj se je vprašal: »Znano je, da so v obeh bankah obstajale klientilistične povezave in da so financirale privatizacije podjetij. Ali je bil namen poslovanja teh bank to, da se jih na koncu izžame, da se jih pusti prazne, nelikvidne, kapitalsko neustrezne in da se celotno breme prenese na davkoplačevalce?«
***
DZ se je danes sestal na izredni seji, da bi se seznanil s položajem v bančnem sistemu, potem ko je Banka Slovenije poslala Probanko in Factor banko v nadzorovano likvidacijo. Sklic seje so zahtevali poslanci SDS, na njej pa pričakujejo tudi guvernerja Boštjana Jazbeca. Glede na število prijavljenih razpravljalcev bo seja trajala deset ur, poroča STA.
Banka Slovenije je odločitev o uvedbi postopka nadzorovanega prenehanja poslovanja Probanke in Factor banke sprejela 6. septembra. Za zagotavljanje likvidnosti in solventnosti obeh bank ji je država izdala 1,03 milijarde evrov jamstva, v obe banki pa sta takoj prišli izredni upravi.
V SDS so prepričani, da izdaja državnega poroštva ne bo pripomogla k sanaciji bančnega sistema, temveč bo zgolj oškodovala državljane za več kot milijardo evrov. Kot so prepričani, bodo odgovorni za nastale razmere na ta način iz obeh zasebnih bank mirno umaknili svoj denar, financiranje tajkunskih poslov, ki sta jih banki izvajali, pa bodo plačali državljani.
Za današnjo izredno sejo so v SDS pripravili predlog priporočil, ki med drugim vsebujejo zahtevo po obrazložitvi, zakaj se je odločitev za likvidacijo Probanke in Factor banke sprejela ravno v tem času in ne po prejemu rezultatov bančnih stres testov. Želijo videti tudi poimenski seznam vseh oseb z depoziti v višini nad 100.000 evrov in z njimi povezanih oseb, ki bodo v zvezi z danim poroštvom poplačane iz javnih sredstev.
