Tiskane izdaje
Bruselj - Evropski poslanec Ivo Vajgl (Desus/Alde) je poslal ločeni pismi slovenskim in hrvaškim kolegom, v katerih je zelo kritičen zaradi njihovega odnosa do komisarske kandidatke Alenke Bratušek.
Vajgl v pismu hrvaškim kolegom piše, da tudi sam nikakor ni bil zadovoljen z nastopom slovenske kandidatke za podpredsednico energetske unije, a obenem poudarja, da blatenje sosednje države, njenih ljudi in običajev - kot je večinsko pozitiven odnos do antifašizma in upora v času narodnoosvobodilnega boja - ne bi smelo biti sprejemljivo in običajno.
»Osebno nikdar ne bi uporabil argumenta prepevanja ustaških pesmi kot korektnega pokazatelja javnega razpoloženja na Hrvaškem. Precej dobro poznamo drug drugega in verjamem, da je bolje, da si vzajemno pomagamo pri posredovanju pozitivne slike o nas svetu. To potrebujemo,« je zapisal Vajgl.
Ob tem je poudaril, da Slovenci nikoli niso preštevali Hrvatov, ki so se udeleževali festivalov in dogodkov, na katerih so prepevali ustaške pesmi. »Verjamem, da je zelo malo hrvaških politikov, ki bi se v takšnih situacijah obnašali, kot bi pričakovali od pravih demokratov, zato je to zadnja država, ki ima v zvezi s tem nekaj očitati slovenski politiki,« je bil oster.
Povod za Vajglovo pismo je vprašanje o prepevanju komunističnih pesmi, ki ga je v ponedeljek na zaslišanju Bratuškove zastavila evropska poslanka iz Hrvaške Dubravka Šuica iz vrst desnosredinske Evropske ljudske stranke (EPP).
To vprašanje je bilo po Vajglovem mnenju zastavljeno na podlagi argumentov, ki so jih predlagali slovenski člani EPP. »Šuica je bila očitno spodbujena k temu, da postavi to vprašanje, in se je potem na skrajno primitiven način režala,« je na novinarski konferenci v Bruslju dejal Vajgl.
Slovenske kolege pa Vajgl v podobno kritičnem pismu sprašuje, ali se zavedajo, kakšno škodo so storili svoji državi, samo zaradi zadovoljstva, da so osramotili svojo kandidatko. »To je nepatriotično, slaboumno in skrajno neodgovorno dejanje,« je bil kritičen na novinarski konferenci. Ob tem izpostavlja, da zaslišanje slovenske kandidatke »ni bila promocija, kakršno bi si v Sloveniji želeli ob takšni priložnosti«, in da verjame, da nihče izmed njih nima razloga za zadovoljstvo.
Ob tem Vajgl v pismu poudarja, da bi izbira kandidatke ali kandidata za najvišje položaje v mednarodnih institucijah morala biti izraz skupne skrbi za to, da bo naša država v svetu zastopana in predstavljena karseda kvalitetno in odgovorno, da torej strankarski in ideološki razlogi ne smejo biti odločilni dejavnik pri izbiri.
Izpostavil je tudi, da iskreno upa na politično katarzo in na to, da se bodo v prihodnje kot predstavniki svoje države lahko uprli skušnjavam po kompromitaciji ter pomagali graditi politično strpnost, sodelovanje in sočutje, kot ga srečujemo v evropskem krogu.
Vajgl ni želel napovedovati, kaj se bo zgodilo z Bratuškovo, ki ima kot predstavnica evropske liberalne družine še vedno njegovo podporo, češ da je treba počakati na glasovanje v pristojnih odborih. Nujno pa se mu zdi, da bi se predsednik vlade Miro Cerar sestal s prihodnjim predsednikom komisije Jean-Claudom Junckerjem.
