Varčevalni ukrepi naj bi veljali tudi za sodnike

Če poslanci sprejmejo zakon brez ustreznega dogovora s sindikati, bodo ti znova zbirali podpise za zakonodajni referendum.

Objavljeno
06. oktober 2011 20.49
Posodobljeno
06. oktober 2011 20.58
Mario Belovič, 
Majda Vukelić, notranja politika
Mario Belovič, 
Majda Vukelić, notranja politika

Ljubljana - Intervencijski zakon, ki predvideva podaljšanje zamrznitve rasti plač v javnem sektorju, pokojnin in socialnih transferjev tudi v prihodnje leto, še ni usklajen s sindikati, a ga je vlada klub temu sprejela.

Zdaj ga bo znova predstavila sindikatom, nato pa poslala v državni zbor. Predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Branimir Štrukelj še pušča odprta vrata za morebitni dogovor, a pričakuje, da se bodo predsedniki parlamentarnih strank zavezali, da nova oblast leta 2012 ne bo enostransko posegla v plače. Druga skupina sindikatov je zakon že zavrnila.

Minister za razvoj Mitja Gaspari je potezo vlade pospremil z besedami, da gre za »relativno blago obliko intervencije«, precej blažjo kot v drugih državah Evrope. Predlog na zahtevo Konfederacije ne predvideva več uskladitve sodniških plač z odločbama ustavnega sodišča. Po besedah Gasparija vlada, ki opravlja tekoče posle, ne nasprotuje odločbama ustavnega sodišča, vendar finančnih možnosti za njuno uveljavitev leta 2012 ni. To je potrdil tudi minister za pravosodje Aleš Zalar. Plače pravosodnih funkcionarjev se bodo tako uskladile z odločbama ustavnega sodišča, vendar bo izplačevanje zamrznjeno za čas krize.

Gaspari: Padec zakona bi bil neodgovorno dejanje

Predvideni ukrepi bi po oceni vlade kratkoročno pripomogli k zmanjšanju tveganja za nestabilnost javnih financ. »Nova vlada bo imela relativno malo časa, da bo lahko začela takoj ukrepati, zato je neodgovorno ne sprejeti takšnega zakona, predvsem ker v državnem zboru ni rebalansa za leto 2012,« je pojasnil Gaspari. Intervencija je odziv tudi na čedalje bolj zaostrene gospodarske okoliščine v Evropi. To opozorilo je verjetno zadnje, ki ga je dala ta vlada, je še dejal Gaspari: »Od tukaj naprej morata državni zbor in predsednik republike odločiti, ali so razmere takšne, da je vredno sprejemati te zakonske projekte.«

Minister za finance Franc Križanič je izjavil, da bo naslednja vlada v primeru padca zakona morala sprejeti precej radikalnejše ukrepe. Intervencijski zakon pomeni napredovanje v naziv ali višji naziv ter napredovanje v višji plačni razred v letu 2013. Usklajevanja rasti plač (tudi pokojnin in socialnih transferjev) z inflacijo leta 2012 ne bi bilo. Regres bi ostal na letošnji ravni 692 evrov. Poslanske skupine so do zakona zadržane.

Vlada ne pričakuje zbližanja stališč

Odzivi na intervencijski zakon, ki ga je vlada sprejela danes in ki brzda rast ključnih proračunskih izdatkov za plače v javnem sektorju, pokojnine in socialne transferje, so pričakovani. Sindikati so ga že zavrnili, en del – Konfederacija sindikatov javnega sektorja – pa je danes še pustil možnost za dogovor, a zato pričakuje jasno zavezo poslancev, da prihodnje leto ne bodo enostransko posegali v plače.

Minister za razvoj Mitja Gaspari na današnji seji Ekonomsko-socialnega sveta, kjer bodo s sindikati razpravljal tudi o intervencijskem zakonu, ne pričakuje velikega zbližanja stališč. Minister za finance Franc Križanič pa je napovedal, da bo socialni dialog s sindikati potekal ves čas. Tudi po vložitvi predloga zakona v državni zbor, to se bo zgodilo danes, ga bo mogoče popravljati z amandmaji.

Predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj bo predsednikom parlamentarnih strank danes predlagal, naj javno povedo, ali bodo te spoštovale morebiten dogovor z vlado, da ta, ki ji bo sledila, prihodnje leto ne bo enostransko posegla v plače v javnem sektorju. »V tem primeru bi se odnos do intervencijskega zakona v vsaj delu sindikatov spremenil,« pravi Štrukelj.

Če bo zakon v državnem zboru – »brez ustreznega dogovora s sindikati« – sprejet, potem bodo, je napovedal Štrukelj, znova zbirali podpise za naknadni zakonodajni referendum, s tem pa bi zakon zadržali do 21. oktobra, ko bo predsednik republike razpustil državni zbor. Stališča poslanskih skupin se v glavnem nagibajo k temu, da nepriljubljenega zakona ne bodo podprle, če ne bo soglasja s socialnimi partnerji.

Iz poslanskega kluba LDS so sporočili, da zakona ne podpirajo, ker menijo, da bi morali »odmrzniti« najnižje pokojnine, prav tako ga ne podpirajo v SD, kjer menijo, naj odgovornost za ta zakon sprejme prihodnja sestava državnega zbora.

V Zvezi društev upokojencev Slovenije opozarjajo, da je zamrznitev pokojnin lahko le začasna, saj jo morajo spremljati ukrepi, s katerimi bo država ustavila »dve desetletji trajajoče ropanje družbenega premoženja, ki siromaši siromašne in bogati peščico privilegirancev«.

Sodniki so nad odločitvijo vlade, ki v intervencijskem zakonu ne predvideva več uskladitve sodniških plač, razočarani, saj se bo, kot pravijo, neustavno stanje na področju sodniških plač nadaljevalo. Podpredsednica vrhovnega sodišča Nina Betetto je tovrsten predlog označila za nadaljevanje protiustavnega stanja, ki traja že vrsto let in z neenakopravnim obravnavanjem funkcionarjev različnih vej oblasti kaže na grobo nespoštovanje odločb ustavnega sodišča.