Tiskane izdaje
Ljubljana – Zakon o načinu plačila okoli 200 milijonov evrov javnim uslužbencem danes intervencijsko potrjuje DZ, da bi preprečil serijo sodnih porazov, ker je pred tremi leti vlada zavrnila odpravo nesorazmerij, finančno ministrstvo pa je izplačila celo onemogočilo.
Višje delovnopravno sodišče je že januarja letos v sporu, ki ga je sprožil sindikat državnih organov, presodilo, da je država kršila 50. člen kolektivne pogodbe javnega sektorja, ko več kot 147.000 javnim uslužbencem pred tremi leti ni odpravila plačnih nesorazmerij.
Uslužbenci so upravičeni do povrnitve razlike za čas od 1. oktobra 2010 do 31. maja 2012 in do zakonitih zamudnih obresti, je odločilo sodišče.
Intervencijski zakon je vlada pred dobrim tednom parlamentu predlagala, ker država nima več kot 200 milijonov evrov, da bi takoj povrnila vse, kar bi morala. Okoli 175 milijonov je glavnice, preostalo so zamudne obresti, ki so trenutno 8,5-odstotne.
Na nepravilnost opozarjali vsi
»Pravniki, razen tistih, ki imajo funkcije v vladi, so o tem, da je denar treba izplačati, tako rekoč soglasni,« je pred tremi leti za Delo zgroženo povedal sekretar ustavnega sodišča Erik Kerševan, ko je finančno ministrstvo, ki ga je vodil Franc Križanič, onemogočilo izplačilo odprave tretje četrtine plačnih nesorazmerij uporabnikom računalniškega sistema mferac. Tudi Keršavanu, ki je bil odgovoren za izplačila uslužbencem ustavnega sodišča.
Pravilno so plače izplačali v posameznih občinah, ki – z izjemo ljubljanske – niso bile vključene v ta sistem.
Povišanje je finančno ministrstvo onemogočilo zaradi sklepa ministrstva za javno upravo, ki ga je vodila Irma Pavlinič Krebs.
Vlada Boruta Pahorja je namreč poskušala z zamrznitvijo plač ustaviti rast stroškov in primanjkljaja v proračunu. A postopkov, da bi zamrznitev pravno veljala, še niso izpeljali.
Ogorčen, ker je finančno ministrstvo onemogočilo »zakonito in pravilno izplačilo plač«, je bil tudi predsednik računskega sodišča Igor Šoltes, ki je politike javno opozoril, da gre za »iztožljivo kršitev obveznosti do zaposlenih, ki bo pomenila dodatne stroške za državni proračun«.
Popolnoma jasen pa je bil pravnik Rajko Pirnat, ki je dejal, da »država nima nobenih možnosti, da tretje četrtine javnim uslužbencem ne bi izplačala«.
V različnih družbenih podsistemih so se odzvali različno. Rektor ljubljanske univerze Stane Pejovnik je, denimo, pojasnil, da denarja nikjer niso izplačali, ker ga je imela dovolj le ena fakulteta.
Občine hitrejše od vlade
Parlament danes odloča, kako bo poplačal »napako«: samo zakonite zamudne obresti bodo davkoplačevalce stale kar nekaj deset milijonov evrov. Natančne vsote poplačil, o kateri danes odločajo, ni mogoče določiti.
Vlada je, ko je pred dobrim tednom predlagala intervencijsko rešitev, pojasnila, da bo posledica za približno sto milijonov plačil v začetku leta 2014 in še sto milijonov leto pozneje.
A plačano bo z različnih računov na državni ravni, po občinah, v zdravstvu, pokojninski zavarovalnici, šolstvu, kulturi, na univerzah. Kot se je včeraj pokazalo na odboru za notranjo politiko, se je 60 občin – tudi Ljubljana –, z zaposlenimi že pred časom poravnalo, poplačalo dolg in se izognilo dodatnim zamudnim obrestim.
Na opozicijske očitke, da je prelaganje plačila še za eno leto ob tako visokih obrestih nerazumno, je notranji minister Gregor Virant včeraj odgovoril, da zakon, ki ga danes potrjujejo poslanci, določa le skrajne roke za poplačilo. Kjer bo denar mogoče najti že prej, bodo plačali prej.
