Varuh ČP: Katastrofalno pri zdravstvenem varstvu

Ljubljana – Mnoga priporočila varuhinje človekovih pravic, ki jih je lani sprejel državni zbor, se še niso uresničila, ugotavlja Vlasta Nussdorfer v najnovejšem poročilu. Poročilo, ki ga je predala predsedniku DZ Milanu Brglezu, je že 20. letno poročilo varuha.

Človekove pravice in temeljne svoboščine so prirojene pravice vseh ljudi, njihovo varovanje in uveljavljanje pa je prva naloga vlad, je zapisano v dunajski deklaraciji, ki jo varuhinja omenja na začetku jubilejnega poročila. Letošnje, ki vsebuje 114 priporočil, opozarja izvršno oblast na neuresničevanje priporočil iz preteklih let. »Na nekatere kršitve smo že tolikokrat opozorili, da bi jih morali že zdavnaj odpraviti,« poudarja varuhinja Vlasta Nussdorfer in zagotavlja, da bodo zahtevali od vlade, da ugotovi razloge za njihovo neuresničevanje in krivce ter ustrezno ukrepa. Zadnja leta pogosto uporabljamo besedo kriza. Kriza je povezana z materialnimi dobrinami, vendar pa se večkrat uporablja kot izgovor tudi pri varovanju človekovih pravic. Spoštovanje človeka, njegovega dostojanstva, sovražni govor, upoštevanje drugačnih, to so vprašanja etike in nimajo nič opraviti s krizo, pravi varuhinja.

Človekovo dostojanstvo

Dostojanstvo slehernega človeka je prizadeto, če nima dela, če ga izgubi, če dela v negotovih razmerah. Enako velja za tiste, ki sicer prejemajo dohodke, a so tako nizki, da se vsak dan sprašujejo, na katero humanitarno organizacijo bodo odšli po pomoč. Poročilo opozarja na upokojence in vse ranljive skupine, med njimi tudi otroke. Na teh področjih skoraj ni izboljšanja. Najtežje je na področju sociale. Ta se dotika tistih, ki si sami ne zmorejo pomagati, njihovih bivališč, ki jih izgubljajo zaradi nezmožnosti plačila. Stanovanjske zadeve se ne rešujejo, vse več je brezdomcev, tudi cele družine.

Premike na bolje varuhinja zaznava na področju sodnih zaostankov, čeprav so postopki še vedno predolgi, zaradi česar sodbe niso izvršljive. Še vedno je diskriminacija na mnogih področjih, denimo pri Romih, tudi dostop do vode ni zagotovljen vsem. Zaključilo se je poglavje o izbrisanih, a se jim država še ni opravičila.

Predsednik vlade ni dober minister

Najhuje pa je na področju zdravstvenega varstva, kjer je stanje katastrofalno, pravi namestnik varuhinje Tone Dolčič: »V enem letu nam ni uspelo najti niti enega področja zdravstva, niti enega zakona, na katerem se je karkoli izboljšalo, ampak so se stvari le poslabšale.« Izključno odgovornost za takšno stanje nosi politika. Dolčič meni, da je zakon o vladi, ki omogoča predsedniku vlade, da začasno prevzame določen resor, neustrezen. Ko ni pravega ministra, je ministrstvo brez pravega vodenja in brez jasnih političnih usmeritev. Javni uslužbenci čakajo na razvoj dogodkov in ne vedo, kako naj pripravljajo določene predpise, zato delo stoji.

Dolge zamude pri varstvu otrokovih pravic

Varuhinja je s področja zdravstva prejela skoraj 25 odstotkov utemeljenih pobud, kar kaže, da imajo ljudje realne probleme. Dejansko so jim bile kršene pravice. Še vedno prepozno dobivajo odločbe Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ki odloča o bolniških nadomestilih. Na področju varstva otrokovih pravic pa je 44 odstotkov utemeljenih pritožb. Protokol h konvenciji o otrokovih pravicah še vedno ni ratificiran, čeprav je varuhinja lani opozorila na neuresničeno zavezo vlade, da bodo ministrstva ugotovila ovire za ratifikacijo mednarodnih pogodb.

Neuresničen je tudi sklep o pripravi zakona o zagovorništvu, ki sicer že sedem let poteka in v okviru katerega so 470 otrokom že dodelili zagovornika. Zaradi zavrnitve družinskega zakonika na referendumu pa tudi prepoved telesnega kaznovanja otrok še ni uzakonjena.

Na kritično stanje na področju zaposlovanja mladih je opozorila namestnica varuhinje Kornelija Marzel. Več kot 30 odstotkov teh pobud je utemeljenih. Mnogo mladih dobi le prekarno zaposlitev, mnogi brez plačil. »Kako naj zaupajo državi, če pa je tudi država sama velik kršitelj.«

Prav tako je velik problem neplačano pripravništvo. Nobeno priporočilo ni bilo sprejeto niti na stanovanjskem področju, pravice pa se še zmanjšujejo.