Na kratenja Kanglerjevih pravic v pismu notranji ministrici opozarja tudi varuhinja človekovih pravic. Očitek tožilstva, da naj bi se nekdanji mariborski župan Franc Kangler skupaj s soobtoženo direktorico Javnega medobčinskega stanovanjskega sklada Maribor Tanjo Vindiš Furman okoristil pri urejanju službe svoji nekdanji podžupanji Astrid Bah v omenjenem skladu, temelji na prisluškovanjih Kanglerjevih telefonskih pogovorov.
Prikrite preiskovalne ukrepe je tudi v tem primeru odredil preiskovalni sodnik mariborskega okrožnega sodišča Janez Žirovnik, ki je bil pravnik v času, ko ga je prek parlamentarne komisije za nadzor varnostnoobveščevalnih služb še kot poslanec nadziral tudi Kangler, svetovalec Sove. Da bi se moral Žirovnik izločiti, je prepričan nekdanji ustavni sodnik dr. Ciril Ribičič, njegovo mnenje pa je Kanglerjev zagovornik Marko Bošnjak na sodišče vložil kot dodatno utemeljitev Kanglerjevih stališč.
Ministrica ima 30 dni
Šelih ministrici najprej piše, da je policija kot pričo na hišno preiskavo pri Kanglerju 4. maja leta 2011 pripeljala Jano Dolenc, ki je zoper Kanglerja »očitno posredovala obremenilne informacije. Pobudnik je pri hišni preiskavi želel zagotoviti lastne priče, ki bi jim lahko zaupal, vendar mu policija tega ni dovolila, kar izhaja iz zapisnika o hišni preiskavi,« nadaljuje namestnik varuhinje in dodaja: »Takratne izjave obrambe, da so priče svojo funkcijo domnevno opravljale korektno, ni mogoče razumeti tako, kot da je izpolnjen videz nepristranskosti prič.« Glede na zakonsko zajamčene človekove pravice in človekove temeljne svoboščine Šelih ministrico spomni tudi na poročilo varuha iz leta 2009 (str. 120–122), »kjer smo predlagali, da policija izbiri prič v prihodnje posveti več pozornosti. Poudarili smo tudi, da se hišna preiskava sme opraviti le v navzočnosti dveh prič. Dolžnost zagotovitve prič je na policiji.«
Hranili prisluškovalno gradivo, čeprav ne bi smeli
Poleg tega Šelih od ministrice želi še pojasnila okrog dejstev, o katerih smo v Delu sicer poročali že septembra letos: policija je v primeru Kangler posnetke in sporočila, pridobljene z uporabo prikritih preiskovalnih ukrepov, mimo črke zakona in mimo internega navodila policije hranila še tri leta po prenehanju izvajanja prikritih preiskovalnih ukrepov. Šelih piše ministrici, da policija »po besedah pobudnika prisluškovalnega gradiva ne bi smela niti hraniti, kaj šele, da je njihove originale posredovala naprej«.
Namestnik varuhinje ministrici sporoča tudi, da naj mu pojasni, kako sta lahko zapisnik o zasegu Kanglerjevih predmetov 17. maja 2013 ob isti uri izpolnila in podpisala policista (Gregor Kopan, Leon Keder, op. p.), ki sta bila takrat v resnici »na dveh različnih lokacijah: eden navaja lokacijo na Ulici heroja Staneta 1, drugi pa Trubarjevo ulico 19«.
Vabila na tri obravnave