Tiskane izdaje
Ljubljana - Dodatno zadolževanje javnih stanovanjskih skladov za pol milijarde evrov bo parlament uzakonil po skrajšanem postopku, so prejšnji teden odločili predstavniki koalicijskih strank na kolegiju predsednika državnega zbora Janka Vebra (SD).
Opoziciji je bila le deloma uspešna s protesti, da o kakšne pol milijarde dodatnega zadolževanja ne bi smeli odločati po postopku, ki je rezerviran za manjše popravke zakonov, pa tudi, da poslanci PS niso posebej natančno ocenili finančnih posledic, ko zatrjujejo, da državnega proračuna to ne bo nič stalo.
Koalicija je vztrajala pri skrajšanem postopku. Vodja poslanske skupine DL Rihard Braniselj je na opozicijske očitke, da predlagane rešitve sploh ne bi smeli uvrstiti v proceduro, odgovoril, da je to dodaten razlog za skrajšan postopek: zamisli, če so res tako slabe, bi lahko po skrajšanem postopku tudi zavrnili. Je pa vodja poslanske skupine PS Jani Möderndorfer kasneje dosegel, da je vrh parlamenta odločanje o dodatnem zadolževanju stanovanjskih skladov prestavil z oktobrske na novembrsko sejo, ker bo do takrat pred poslanci tudi že predlog rebalansa državnega proračuna in s tem dodatna finančna pojasnila.
Predlog za povečanje pravice zadolževanja stanovanjskih skladov sta poslanki PS Alenka Pavlič in Saša Kos vložili februarja, ko je vlado še vodil Janez Janša (SDS), a so po prevzemu oblasti marca predlog zamrznili in ga zdaj obudili. Kot je argumente že z začetka leta povzel Möderndorfer, je v urbanih središčih veliko pomanjkanje neprofitnih stanovanj, zlasti za mlade, hkrati pa bo z ustanovitvijo slabe banke na to institucijo prenesenih veliko stanovanjskih posojil. Če bi bil predlog uzakonjen, bi stanovanjski skladi lahko prišli do teh stanovanj.
»Enormno povečanje možnosti zadolževanja je pretirano in je nedopustno,« je zamisli ugovarjal vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko, ki je opozoril, da v pol leta predlagatelji niso pripravili dodatnih razlag. Poleg tega mediji poročajo, kako je Ljubljana pri nakupu 300 neprofitnih stanovanj za svetovanje v tujino plačala kar 700.000 evrov.
Möderndorfer mu je ugovarjal, da časopisni članki niso pravi argument, ker v državi obstajajo institucije, ki presojajo pravilnost ravnanj in dodal, da bo treba odločiti, ali stanovanjske sklade še potrebujemo. Takšni, kot so zdaj, ko novih stanovanj ne ponujajo in le upravljajo obstoječi stanovanjski fond, niso smiselni. Tanko pa je vztrajal: »Cilj tega zakona je izključno povečanje možnosti zadolževanja. Problem tega zakona so bodoče obveznosti, ki bodo nastale s kreditiranjem, drugo je prevzemanje teh obveznosti, tretje transparentnost porabe sredstev.«
Ljubljanski stanovanjski sklad, ki je največji v državi, je imel konec leta 2011 za 191 milijonov evrov stanovanj, zadolžen je bil za 18 odstotkov te vrednosti. Da zadolžitev ne sme presegati desetine premoženja ali letnih prihodkov, je bilo uzakonjeno leta 2009. Če bo predlog spremembe uzakonjen, bi se nepremičninski javni skladi lahko zadolževali do polovice vrednosti svojega premoženja ali celo do 70 odstotkov, če bo posojilo pridobljeno po do dvoodstotni obrestni meri in z ročnostjo nad 30 let.
Posojila in obresti bi, predlagata poslanki PS, odplačevali iz zbranih neprofitnih najemnin, zato po njuni oceni ne bi bilo nobenih (negativnih) posledic za davkoplačevalce.
