Tiskane izdaje
Ob obravnavi poročila varuhinje za leto 2014 je vlada pripravila tudi poročilo o uresničevanju priporočil, ki jih je državni zbor sprejel lansko leto. Poslanci so za leto 2013 sprejeli kar 150 priporočil, ki jih je pripravila varuhinja in še pet svojih.
Priporočila državnega zbora so neuresničena
Državni zbor je priporočil vladi naj zagotovi pieteten pokop žrtev vojnih in povojnih pobojev, še pred postavitvijo spomenika vsem žrtvam vojn. Vlada zagotavlja, da zaradi velikega števila prikritih grobišč in omejitev proračunskih sredstev, sam pokop žrtev poteka postopoma in tam, kjer se izkažejo nujne potrebe po prekopu. Celovita ureditev pa bo odslej potekala po zakonu o pokopu žrtev. Zaradi vseh že začetih postopkov v zvezi s postavitvijo spomenika pa vlada meni, da ni smiselno in tudi ne ekonomično ustaviti vse te aktivnosti.
Drugo priporočilo se nanaša na otrokove pravice. Poslanci so zaradi neplačevanja preživnin priporočali spremembo zakonodaje, da bi javni jamstveni, preživninski in invalidski sklad lahko po uradni dolžnosti sprožil kazenski pregon zoper neplačnike. Tega namreč zdaj ne more storiti samostojno, ker nima potrebnih podatkov. Ministrstvo za pravosodje (MP) pa meni, da je sklad že zdaj v celoti zavezan, da v primeru zaznave kaznivega dejanja, to nemudoma in brez odlašanja sporoči pristojnim organom pregona. Državni zbor je še priporočil spremembo zakona, da terjatve iz naslova preživnin ne bi zastarale. Tudi v tem primeru MP meni, da sprememba ni potrebna, saj ne bi prispevala k učinkovitejši izterjavi preživnin. Zaradi poenostavitve izvršbe preživninskih terjatev pa je že sprejeta sprememba zakona o izvršbi in zavarovanju, ki bo prispevala k učinkovitejši izterjavi, saj ima ta terjatev absolutno prednost pri izvršbi.
Zaščita identitete otrok
Poslanci so se zavzeli tudi za spremembo zakonodaje, ki bi zaščitila otroke pred zlorabo njihovih osebnih in drugih podatkov, ki bi lahko razkrili njihovo identiteto pri poročanju v medijih. Ministrstvo za kulturo zagotavlja, da ima pripravljene rešitve, ki jih bodo uvedli v novem zakonu o medijih, in bo celovito zaščitil vse otrokove pravice. Ne glede na to pa ministrstvo trdi, da je v zakonu o avdiovizualnih medijskih storitvah, ki velja za televizijske programe, med splošnimi načeli že določeno, da noben otrok ali mladoletnik ne sme biti izpostavljen samovoljnemu ali nezakonitemu vmešavanju v njegovo zasebno življenje, družino ali dom, niti nezakonitim napadom zoper njegovo čast in ugled.
Sovražni govor
V okviru sprememb zakona o medijih, namerava MK urediti tudi komentiranje v medijih, in sicer tako, da bo določena obveznost izdajatelja, ki omogoča komentiranje v okviru svojega medija, da oblikuje pravila komentiranja. Tisti, ki no v skladu z objavljenimi pravili, pa bodo morali biti umaknjeni v najkrajšem možnem času po prijavi, oziroma najpozneje v enem delovnem dnevu po prijavi. Na ta način naj bi zmanjšali sovražni oziroma žaljivi govor na spletu, kar je bilo tudi eno od priporočil.
Pripravljajo se tudi spremembe zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, ki sledijo priporočilu varuhinje, da naj zakon zagotovi spoštovanje osebnostnih pravic, enako varstvo in učinkovito sodno varstvo posameznikom, ki so z javnimi objavami komisije za preprečevanje korupcije izpostavljeni kot koruptivni. Medresorska delovna skupina bo predlog pripravila do konca leta.
Diskriminacija
Na področju diskriminacije varuhinja že vrsto let opozarja, da je treba skladno s pravno ureditvijo EU zagotoviti nepristransko, neodvisno in učinkovito obravnavo primerov kršitve prepovedi diskriminacije ter vzpostaviti neodvisni institut zagovornika načela enakosti. Ministrstvo za delo zagotavlja, da je javna razprava o spremembah zakonodaje, ki bodo zagotovile neodvisnost zagovornika končana in da potekajo usklajevanja med pristojnimi resorji.
Romi
Varuhinja ugotavlja, da se pri vključevanju pripadnikov romske skupnosti v slovensko družbo v letu 2014 ni zgodil zadosten napredek in zato priporočila iz prejšnjih let ostajajo aktualna in jih ponavlja tudi v tokratnem poročilu. Vlada se zaveda, da je položaj romske skupnosti v Sloveniji še vedno težaven, zato je njena prioriteta priprava novega nacionalnega programa ukrepov za Rome za prihodnje petletno obdobje. V njem bo treba kot prioritetna opredeliti področja nestrpnosti do Romov in sovražni govor, odpravljanje predsodkov in razbijanje stereotipov o Romih v medijih in družbi nasploh ter krepitev sodelovanja med državnimi in lokalnimi organi, romsko skupnostjo in različnimi organizacijami civilne družbe. Na policiji sicer ocenjujejo, da se varnostne razmere v romskih naseljih in v njeni okolici ne poslabšujejo.
Pripadniki narodov bivše SFRJ
Ponavlja se tudi priporočilo varuhinje naj se začne razprava o položaju in ukrepih za uresničevanje kolektivnih pravic manjšin, ki jih ustava kot take ne omenja, to so nemško govoreča skupnost in pripadniki manjšin narodov nekdanje Jugoslavije. Opredeliti bi morali politiko do teh manjšin na področjih ohranjanja kulturne identitete in jezika, razvoja in ohranjanja narodnostne identitete pripadnikov teh skupnosti, njihovo prisotnost v javnih medijih in sogovornike za te skupnosti na ravni države. MK meni, da je predlog varuhinje »vreden razmisleka«.
Prezasedenost zaporov
Glede prezasedenosti zavodov za prestajanje kazni zapora pa vlada zagotavlja, da je poenostavljen mehanizem premeščanja obsojencev med posameznimi zavodi za prestajanje kazni zapora. Poleg tega so zagotovljena tudi dodatna sredstva za priprave na gradnjo novega zapora v Ljubljani, kot nadomestne lokacije za zavoda Ljubljana in Ig.
Sodni zaostanki se zmanjšujejo
Premike na bolje varuhinja zaznava na področju sodnih zaostankov, čeprav so sodni postopki še vedno predolgi, zaradi česar sodbe niso izvršljive. Ministrstvo za pravosodje pojasnjuje, da si tudi samo prizadeva za zagotavljanje pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. V zvezi s tem je lani na pristojna sodišča odstopilo 104 nadzorstvene pritožbe, ki so že same pospešile sodne postopke. Za odlašanje z odločanjem v zadevah so velikokrat razlog sistemske ali organizacijske težave sodišča. Zaostanki so tudi na delovnem in socialnem sodišču, kjer imajo velik pripad zadev. Varuhinja že nekaj let tudi opozarja, da krepitev hitrosti sodnega odločanja ne sme iti na škodo kakovosti. MP pojasnjuje, da imajo predsedniki sodišč na voljo orodja, preko katerih lahko spremljajo delo sodišč, preverjajo kakovost sodnikovega dela ali z določenimi omejitvami in preko sodnega managementa omogočajo hitrejšo obravnavo (pregled poslovanja, nadzorstvena pritožba ipd.). Pristojnosti MP pa so v primerih morebitnega nekakovostnega odločanja dokaj omejene.
Inšpekcijski organi
Na področju inšpekcijskih postopkov se je varuhinja pretežno ukvarjala z dolgotrajnimi postopki in zaostanki in z vprašanji, kakšni so kriteriji za prednostno obravnavo inšpekcije. Ker so ti kriteriji objavljeni v internih aktiv varuhinja ponavlja priporočilo, da bi ta merila morala biti javno objavljena v predpisu, saj bi tako zagotovili preglednost poslovanja posamezne inšpekcije. Odpadli bi tudi dvomi v objektivnost in nepristranskost delovanja inšpekcijskih služb. Ministrstvo za okolje in prostor pojasnjuje, da je inšpektorat že predlagal spremembo zakona o graditvi objektov s katero bi bilo poslovanje gradbene inšpekcije bolj transparentno, omogočena bi bila enaka obravnava strank v inšpekcijskem postopku ter zagotovljeni objektivni kriteriji za vodenje postopkov in izvajanja izvršb. Za vsa področja inšpekcijskega nadzora pa je letos vlada sprejela strateške usmeritve in prioritete inšpekcij.
Nobeno priporočilo ni uresničeno na stanovanjskem področju
Varuhinja z grozo ugotavlja, da se na področju stanovanjskih zadev stanje iz leta v leto slabša. Država se obnaša skrajno ignorantsko saj nobeno priporočilo varuhinje iz lanskega leta, pa tudi še starejša, niso bila uresničena. Nacionalni stanovanjski program je prenehal veljati že leta 2009, novega pa vlada še ni sprejela. Varuhinja zato ponovno poziva ministrstvo za okolje in prostor naj spremeni stanovanjski zakon in v njem jasno opredeli obveznosti občin za zagotavljanje določenega števila bivalnih enot in da enkrat letno objavijo razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem.
Ministrstvo pojasnjuje, da je že v obstoječem Stanovanjskem zakonu uzakonjena obveznost občin, da zagotavlja sredstva za graditev, pridobitev in oddajanje neprofitnih stanovanj ter stanovanjskih stavb, namenjenih začasnemu reševanju stanovanjskih potreb socialno ogroženih oseb. Občine zdaj same skrbijo za objavo razpisa takrat, ko predvidevajo, kdaj bodo lahko oddale neprofitna stanovanja. Ne glede na to bo ministrstvo, po sprejemu Resolucije o nacionalnem stanovanjskem programu pripravilo nov stanovanjski zakon. Vlada je namreč septembra že določila besedilo predloga Resolucije o nacionalnem stanovanjskem programu 2015 -2025.
Čeprav varuhinja ponovno opozarja na kršitve, ki izhajajo iz neenakega položaja vseh nekdanjih imetnikov stanovanjske pravice, gre za najemnike v denacionaliziranih stanovanjih in v hišniških stanovanjih, pa vlada temu ne namerava slediti. O hišniških stanovanjih ni odgovora, glede najemnikov v denacionaliziranih stanovanjih pa vlada meni, da je stvar ad acta zaradi sodbe evropskega sodišča, ki je odločilo, da Slovenija ni kršila pravic najemnikov.
Zdravstveno varstvo
Varuhinja je stanje na področju zdravstva ocenila za alarmantno. Ministrstvo je bilo večji del leta brez vodstva, menjavali so se tisti, ki so začasno vodili ministrstvo, kar je privedlo do tega, da se dlje časa niso izvajale nekatere upravne naloge, ki zahtevajo ustrezne politične smernice in navodila ministra. Zato je predlagala vladi naj preuči primernost določb zakona o vladi, ki omogočajo začasno vodenje posameznega ministrstva. Ministrstvo se strinja, da je zaradi tega na marsikaterem področju delo zastalo, predvsem pri pripravi ključne sistemske zakonodaje. Zdajšnja ministrica pa že pripravlja Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki naj bi bil sprejet v prvi polovici naslednjega leta.
Socialne zadeve
V zadnjem letu se je povečalo število utemeljenih pobud državljanov, ki se nanašajo na socialno varnost. Posamezniki so premalo obveščeni o pravicah in postopkih, v katerih jih lahko uveljavljajo. Poleg tega varuhinja opozarja na neučinkovito reševanje pritožb zoper odločitve o pravicah iz javnih sredstev, saj ministrstvo za delo ne odloča v zakonskem roku. Ministrstvo odgovarja, da skrbi za sprotno informiranost prebivalstva o možnostih uveljavljanja pravic iz javnih sredstev. V ta namen je bila tudi izdana brošura, ki je na razumljiv in dostopen način obveščala prebivalce o pravicah do katerih bi bili upravičeni. Varuhinja je med drugim opozorila tudi na izboljšanje možnosti dostopa do institucionalnega varstva oseb z motnjami v duševnem razvoju. Ministrstvo za delo meni, da je dostopnost do storitev institucionalnega varstva odraslih oseb z motnjami v telesnem in duševnem razvoju ustrezna ter regijsko pokrita.
Brezposelnost
Varuhinja je zelo zaskrbljena, ker so sredstva za javna dela v 2015 samo v višini 33,6 milijona evrov. Ministrstvo pojasnjuje, da sredstva za javna dela še nikoli niso in verjetno tudi nikoli ne bodo zadostovala za vključitev vseh brezposelnih oseb, ki bi si to želeli. Z aktivno politiko zaposlovanja država ne more pomagati vsem brezposelnim, ampak se omejuje samo na pomoč tistim, najbolj ranljivim skupinam oseb, ki so manj konkurenčni na trgu dela. Trenutno je v programih javnih del vključenih okoli 5500 dolgotrajno brezposelnih.
Kršitev otrokovih pravic
Varuhinja opozarja, da vlada še vedno ni pripravila posebnega zakona o zagovorniku otrok. V projektu, ki ga izvaja varuhinja trenutno sodeluje 42 aktivnih zagovornikov, ministrstvo za delo pa ga financira. Pravica otroka do zagovornika mora biti zakonsko urejena, zato ministrstvo predvideva ustanovitev tega mehanizma v zakonu o družinah, ki je v pripravi. Oblikovanje tega instituta, opredelitev nalog in dolžnosti zagovornikov, njihovo usposabljanje in podeljevanje licenc pa bo urejeno v posebnem zakonu o zagovorništvu.
