Veliko dvomov, ali je zastavljena pot ustavno primerna

Kmalu bo znano, kaj stroka meni o reševanju NLB pred hrvaškimi apetiti z ustavnim zakonom

Objavljeno
02. april 2018 23.05
Ljubljanska banka. Ljubljana, 19. januar 2018 [Ljubljanska banka,NLB,banke,Ljubljana]
Majda Vukelić
Majda Vukelić
Ljubljana – Strokovna skupina mora do jutri članom ustavne komisije sporočiti, ali je dopolnitev ustavnega zakona, s katerim naj bi zaščitili premoženje NLB, ena od pravno vzdržnih poti, da Hrvaška ne bi mogla več rubiti slovenskega premoženja.

Bolj ko se približuje čas politične odločitve, kako se odzvati na ravnanje hrvaških oblasti, ki jim je uspelo zaradi prenesenih deviznih vlog in odločitev njihovih sodišč že izterjati nekatere obveznosti od NLB, čeprav naša država meni, da Hrvaška ravna nezakonito, bolj se poraja dvom, ali je dopolnjevanje ustavnega zakona smiselna in ustavno primerna rešitev. Ali bodo parlamentarne stranke vztrajale na tej poti, naj bi bilo znano 9. aprila, ko se bo sestala ustavna komisija. Za zdaj so vse politične stranke razen Levice dale vedeti, da bodo podprle dopolnjen ustavni zakon, čeprav vedo, da njegova vsebina (še) ni takšna, da bi zanjo lahko prižgale zeleno luč. Po opozorilih ustavnih pravnikov bi lahko bila najbolj sporna rešitev, če bi na morebitne zaplembe premoženja NLB na Hrvaškem Slovenija odgovorila s kompenzacijskimi ukrepi, izterjavo premoženja od hrvaških družb v večinski državni lasti.

Spet na potezi evropska komisija

Pretekli teden je v javnost prišla informacija, da se bo Slovenija na ravnanje Hrvaške glede NLB najverjetneje odzvala tudi s tožbo, ki jo bo vložila pred sodiščem EU. Za zdaj še nismo dobili pojasnila, kako bo postopek potekal in ali bo Slovenija morala po poti, kot velja za uveljavitev arbitražnega sporazuma. Vendar vse kaže, da so pravila tudi v tem primeru enaka, kar pomeni, da bo najprej na potezi evropska komisija, saj država tožbe neposredno ne more vložiti. Šele trimesečna neodzivnost evropske komisije daje Sloveniji možnost, da tožbo vloži pred luksemburškim sodiščem.

Tožbo pripravlja skupina pravnikov, že zdaj pa je jasno, da se bo morala z njo – če se bo – ukvarjati nova vlada, saj ne bo pripravljena do izteka mandata sedanje oblasti. Tožba bo najverjetneje izhajala iz nasledstvenega sporazuma iz leta 2001 in mokriškega memoranduma iz leta 2013. Gre za drugo tožbo proti sosednji državi zaradi nekdanjih deviznih vlog v zagrebški podružnici Ljubljanske banke, ki jih Hrvaška poskuša izterjati od NLB s tožbami na hrvaških sodiščih. NLB je eno od obveznosti, ki izvirajo iz hrvaških sodb, čeprav jih pri nas štejemo za nezakonite, poravnala.

Kršitev ni mogoče odpraviti s silo

O tem, kaj lahko pričakujemo od odločitve luksemburškega sodišča in ali je dopolnitev ustavnega zakona primerna rešitev, smo se pogovarjali z nekdanjo sodnico sodišča EU in generalno pravobranilko tega sodišča dr. Verico Trstenjak.

Po tožbi Slovenije proti Hrvaški zaradi neuresničevanja arbitraže gre za napoved druge tožbe. Ali lahko naša država pred sodiščem EU upa na uspeh?

Glede rezultata sem skeptična, sploh pa Slovenija ne more kar tožiti. Najprej mora obvestiti evropsko komisijo, ta lahko tožbo prevzame. Če je ne, je to že neki znak za nas, da kršitve morebiti niso povezane s pravom EU. Pri tem se verjetno evropska komisija ne bo odzvala v celoti politično, kot bi se verjetno v postopku glede arbitraže.

Na čem lahko temelji tožba Slovenije?

Težko komentiram.



Dr. Verica Trstenjak: »Glede rezultata sem skeptična, sploh pa Slovenija ne more kar tožiti.«

Kako se bo sodišče EU lotilo zadeve, koliko časa utegne trajati postopek, kakšne bodo lahko odločitve sodišča?

Če bo prišlo do tožbe, bo postopek na sodišču trajal približno 15 mesecev. Sodišče bo zadevo obravnavalo enako kot vse druge: obravnava, sklepni predlogi in sodba. Če bi bila tožba preslabo utemeljena, je lahko postopek še krajši.

Bi bilo smiselno, da bi naša država poleg tožbe na sodišče EU začela vlagati tudi pritožbe na hrvaška sodišča, saj po naši presoji pomenijo kršitev mednarodnega prava?

Verjetno bi bilo smiselno, da se najprej izkoristijo tudi pravna sredstva, ki so na voljo po nacionalnem pravu.

Politika se kot o eni od rešitev pogovarja o dopolnjenem ustavnem zakonu. Ustavni pravniki temu bolj ali manj nasprotujejo, saj pravijo, da problem rešujemo po napačni poti. Je opozorilo utemeljeno?

Opozorilo je povsem smiselno in utemeljeno. Predvidena pot je na neki način lahko tudi zloraba ustavnega zakona.

Kot ena najbolj spornih rešitev v ustavnem zakonu se za zdaj kaže tista, ki pravi, da bi lahko - kot povračilni ukrep - naša država začela prek finančne uprave posegati po premoženju hrvaških podjetij v Sloveniji, ki so v večinski državni lasti.

Kršitev ni mogoče odpraviti s silo, ampak po pravni poti. Posegi v lastninsko pravico, ki je zavarovana tako z listino EU o temeljnih pravicah kot z evropsko konvencijo o človekovih pravicah, so možni le, če so za to pravne podlage.