Veliko stroškov za sodno izterjavo, poplačila pa od nikoder

Ljubljana – Poslanci naj bi na julijski seji obravnavali novelo zakona o izvršbi, s katero želijo bolj zaščiti socialno ogrožene dolžnike. Mnogi upniki pa opozarjajo, da bi bilo v tem zakonu in delu sodišč treba še marsikaj spremeniti, saj zbirokratiziranost in dolgotrajnost postopkov izničita cilje, ki naj bi jih imela izvršba.

V parlamentarni so v proceduri izključno rešitve, s katerimi naj bi dosegli uresničitev ustavnega načela socialne države v postopku izvršbe, pravijo na ministrstvu za pravosodje. Prinašajo nekaj pomembnih rešitev, med drugim bodo povišali cenzus, ki onemogoča izvršbo, pod znesek minimalne neto plače (604,35 evra), hkrati pa bo novela bankam onemogočala, da bi si poplačale tako imenovane vpoglede na račun – si zaračunale stroške, ko izvršba ni mogoča, ker so na računu samo socialni transferi oziroma znesek, nižji od minimalne plače. Po podatkih ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je izvršilnih postopkov zoper prejemnike socialnih transferov okoli 8400 na leto.

Pritožbe in ugovori

Zakon bi potreboval še kar nekaj sprememb, pa so prepričani mnogi, ki imajo z izvršbami opravka kot upniki. Ena med njimi je naša bralka, ki ne želi biti imenovana, pokazala pa nam je dokumentacijo svojega primera. V lasti je imela stanovanje, pisano na njeno podjetje. Junija 2009 ga je oddala petčlanski družini štirih odraslih in enega otroka. Pred vselitvijo je z najemnico podpisala pogodbo v obliki izvršljivega notarskega zapisa, s katero so se dogovorili, da znaša najemnina 150 evrov na mesec za prihodnja tri leta; če se najem podaljša še za dve leti ali zaradi neplačevanja pa se najemnina zviša na 300 evrov, seveda pa sledi izselitev.

Prav zato, da bi se izognila zapletom, se je odločila za notarski zapis. A so se za najemodajalko težave začele praktično takoj po vselitvi, saj so se najemniki bolj poredko spomnili na svoje finančne obveznosti. Najemodajalka je zato oktobra 2011 na sodišče vložila izvršilni predlog za njihovo izselitev in za plačilo zapadlih najemnin, ki se jih je dotlej nabralo za več kot 1800 evrov. V tistem času pa jo je kot lastnico stanovanja poiskal tudi upravnik bloka, ki mu je družina dolgovala nekaj več kot 1200 evrov. Najemnica se je na predlog izvršbe pritožila, češ da redno plačuje, in to podkrepila s potrdili o plačilu treh najemnin. Čeprav jih je dolgovala več kot deset, je njena pritožba postopek seveda zavlekla.

Ker še naprej ni poravnavala obveznosti, je lastnica stanovanja oktobra 2013 vložila še en izvršilni predlog za dolg v višini 4800 evrov. Tudi nanj se je najemnica maja 2014 pritožila z različnimi argumenti, dokazil pa ni priložila. Potem se zadeva ni več premaknila, zato je najemodajalka aprila 2015 na ministrstvo za pravosodje vložila nadzorstveno pritožbo. Šele po tem jo je okrožno sodišče v Ljubljani maja letos – torej več kot leto in pol po vložitvi izvršilnega predloga – obvestilo, da se ugovor najemnice, ki ga je vložila že pred enim letom, šteje za umaknjenega, ker ni plačala sodne takse.

Začarani krog

Lastnica se je vmes obrnila tudi na enega od izvršiteljev, ki pa ji je odgovoril, da do pravnomočnosti zadev nima pristojnosti. Pred nekaj meseci se ji je sicer vendarle uspelo izpogajati, da so se najemniki izselili, na izid izvršb pa še kar čaka. »Za vsak mesec sem morala izdajati račune, in čeprav niso bili plačani, so se šteli v prihodek družbe, od katerega je treba plačati davek od dobička. Vodijo se v poslovnih knjigah. Odprte postavke lahko podjetje izbriše šele, ko so vsa pravna sredstva izčrpana. Pošiljala sem opomine, tudi s povratnicami, kar prav tako stane. Že šesto leto plačujem odvetnika in sodne takse. Vsi stroški so na strani upnika, izida pa nobenega,« je ogorčena. Iz naslova prve izvršbe je prejela nekaj deset evrov, potem pa ji je banka dolžnice sporočila, da ima gospa blokiran transakcijski račun. Ker ve, da je zaposlena, se je čudila, kako to, da račun ostaja blokiran. Njen odvetnik je opravil poizvedbo – kar prav tako stane – in ugotovil, da je bivša najemnica vmes odprla transakcijski račun pri drugi banki, kamor ji nakazujejo plačo. Najemodajalka ima torej že več let stroške, postopki pa kar trajajo.

Da tisti, ki nočejo odplačati dolgov, najdejo načine, kako se izmikati obveznostim, ni skrivnost. Avtomobile ali drugo imetje, ki bi jim ga lahko vzeli, prepišejo na sorodnika, upnik pa se lahko obriše pod nosom.

Po drugi strani so znani tudi primeri, ko je nekdo na stari naslov prejel sklep o izvršbi, pošte ni videl in je šele takrat, ko so mu zablokirali račune, ugotovil, da ga nekdo za nekaj terja. Potem je trajalo več tednov ali celo mesecev, da je dokazal, da ni bil nič dolžan, in prepričal nasprotno stran, naj umakne zahtevek. To je posebej problematično, če gre za človeka, ki ni vešč v birokraciji in niti ne ve, kam naj se obrne.

Vseeno manj kot prej

Statistike potrjujejo, da izvršilne zadeve izdatno zaposlujejo sodišča – lani so obsegale 38 odstotkov vseh prejetih zadev na vseh slovenskih sodiščih in kar 61 odstotkov vseh nerešenih zadev.

Odvetniška zbornica Slovenije v svojem mnenju o noveli zakona o izvršbi med drugim tudi opozarja na trajanje postopkov. »Opozarjamo na probleme v postopkih izvršbe na podlagi izvršilnega naslova. Ugotavljamo, da so ti postopki v primerjavi s postopkom na podlagi verodostojne listine počasni in neučinkoviti. Sodišče, čeprav je predlog vložen na podlagi pravnomočne sodne odločbe, potrebuje neutemeljeno dolgo časa za izdajo sklepa o izvršbi, še več pa za odločanje o ugovoru, čeprav so ugovorni razlogi, glede na izvršilni naslov, zelo omejeni,« je zapisal predsednik odvetniške zbornice Roman Završek.

Ministrstvo za pravosodje odgovarja, da pričakovani čas rešitve izvršilnih zadev od leta 2008 pada, in sicer s 16,5 meseca leta 2008 na 8,6 meseca leta 2014, na podlagi verodostojne listine pa z 2,1 na 1,7 meseca. Pravijo, da je trajanje postopkov odvisno od več kriterijev, po eni strani hitrosti postopanja in obvladovanja pripada zadev sodišč, vplivajo pa tudi dolžniki z onemogočanjem dostopa do premoženja, skrivanjem premoženja, vlaganjem pravnih sredstev. »Vpliva tudi upnik, ki predlaga sredstvo in predmet izvršbe. Praviloma najprej poskusi z izvršbo na transakcijski račun in plačo, šele nato razširi predlog z izvršbo na nepremičnino. Upniki večkrat predlagajo odlog izvršbe za čas, ko se dogovarjajo z dolžnikom za prostovoljno obročno odplačevanje. Odlog lahko traja eno leto, potem pa se mora upnik odločiti, ali bo izvršbo nadaljeval ali jo umaknil. Trajanje je odvisno tudi od dela in uspešnosti izvršitelja ter drugih izvrševalcev sklepov o izvršbi,« so pojasnili na pravosodnem ministrstvu.

A zakonodajnih sprememb ni pričakovati: »Z zadnjo novelo, ki je bila sprejeta leta 2014, so bile določene številne spremembe, namenjene pospešitvi in hitrejšemu zaključku izvršilnih postopkov, za postopek izvršbe na splošno, posebej pa še na področju izvršbe na nepremičnine.«