Tiskane izdaje
Ljubljana – Na statističnem uradu in v službah nekdanjega ministrstva za okolje in prostor (MOP), ki od pred kratkim domujejo v zgradbi DSU na Litostrojski, so vse prej kot navdušeni nad napovedmi novega notranjega ministra Vinka Gorenaka, da bi nacionalni preiskovalni urad z Dimičeve najraje preselil tja, kjer so zdaj oni.
Statistiki in uradniki na MOP niso ostali ravnodušni ob besedah, ki jih je Vinko Gorenak izrekel ob svoji parlamentarni predstavitvi, da bo poskušal nacionalni preiskovalni urad preseliti v stavbo na Litostrojski cesti, ki je bila »tako ali tako namenjena temu, da bo v njej policija, in ne vremenarji«. Svoja stališča je ob primopredaji poslov sicer nekoliko omilil, vendar namera bolj ali manj ostaja enaka.
Res je, da je bila zgradba na Litostrojski cesti 54 najprej, še v času notranjega ministra Dragutina Mateja, mišljena kot rešitev za prostorske težave notranjega ministrstva, generalne policijske uprave in inšpektorata za notranje zadeve. Dogovor o gradnji je ministrstvo sklenilo z Družbo za svetovanje in upravljanje (DSU) v državni lasti, ki je najelo posojilo v višini skoraj 58 milijonov evrov, stroški financiranja pa bodo še dobrih 26,1 milijona evrov.
Matejeva naslednica Katarina Kresal se je pozneje odločila, da se nihče z MNZ ne bo selil na Litostrojsko, menda tudi zaradi varnostnih zadržkov (v bližini je skladišče utekočinjenega plina). Kot domovanje nacionalnega preiskovalnega urada, kriminalistične uprave in inšpektorata so najeli zgradbo na Dimičevi.
Zaradi domnevne negospodarnosti, saj stavba po sedanji pogodbi ne bo nikoli prešla v državno last, in klientelističnih povezav – MNZ jo je najela od podjetja RAM Invest ministričnega znanca Igorja Jurija Pogačarja – je Kresalovo doletela interpelacija. In eden od najbolj kritičnih do njenega dela je bil prav Vinko Gorenak.
Samo »vremenarji« ne
Računsko sodišče je zaradi izbire izvajalca brez razpisa in še nekaj drugih očitkov lani dalo negativno mnenje obema posloma – tako Matejevemu na Litostrojski kot njegove naslednice na Dimičevi –, a je NPU za zdaj še na starem sedežu, Matejeva palača, kot ji nekateri pravijo, pa je januarja dobila nove uporabnike. Tja se je preselilo 363 uslužbencev Statističnega urada RS (SURS) in večina služb dosedanjega ministrstva za okolje in prostor. Skoraj vse, »vremenarji« pa ne.
V SURS so si pravzaprav trideset let prizadevali, da bi se z dveh lokacij, na Parmovi in na Vožarskem potu, in iz za svoje delo neprimernih prostorov preselili pod eno streho. Od januarja imajo na voljo dobrih 7400 kvadratnih metrov, za katere Družbi za svetovanje in upravljanje (DSU) plačujejo po 100.583,68 evrov na mesec. Tega stroška doslej sicer niso imeli, ker so delali v objektih v državni lasti, poudarjajo pa, da so z novimi prostori zelo zadovoljni, ker so funkcionalni, prilagojeni potrebam SURS, ustrezno opremljeni, izpolnjujejo pa tudi standarde varovanja podatkov. Dobili so podatkovni center, anketni studio, čitalnico, knjižnico – gradbinci so torej morali prvotne načrte prilagoditi za njihovo dejavnost.
Sama selitev jih je stala 50.400 evrov, njihov nekdanji sedež na Vožarskem potu pa bo prevzelo ministrstvo za pravosodje in javno upravo. »Sredstva za najemnine imamo zagotovljena v proračunski postavki. Zgodba je za nas končana. Mi delujemo od tukaj,« je bila pred nekaj dnevi na prvi tiskovni konferenci na Litostrojski odločna Genovefa Ružič, namestnica generalne direktorice SURS.
Nekdanji MOP se je na Litostrojsko – ki ima tudi priključke za električne avtomobile – selil s šestih lokacij. Samo Geodetska uprava RS, Agencija RS za okolje ter Inšpektorat za okolje in prostor so ostali, kjer so bili. Na novem naslovu ima 311 zaposlenih v uporabo 7843 kvadratnih metrov, Uprava RS za jedrsko varnost s 43 zaposlenimi pa 1616 kvadratnih metrov.
Nekdanji minister Roko Žarnić je ob selitvi, ki je skupaj stala 62.000 evrov, poudarjal, da je to energetsko najvarčnejša stavba državne uprave. Najemnina bo po naših izračunih sicer zdaj višja, a predvsem na račun večje površine. Prej so za dobrih 5800 kvadratnih metrov plačevali malo več kot 83.200 evrov, zdaj pa jih kvadratni meter stane 13,27 evra, kar pomeni 125.520 evrov za 9459 kvadratnih metrov.
Poudarjajo, da se prednost nove lokacije kaže v lažji in učinkovitejši organizaciji dela. Za zaposlene, ki se vozijo z mestnim potniškim prometom, je bila avtobusna linija 3 že podaljšana, pričakujejo še podaljšanje linije 18 in 18A ter razširitev mreže Bicike(lj).
»Najnižji strošek
za državljane«
Vinko Gorenak je bil v prejšnjem mandatu med glavnimi zagovorniki interpelacije zoper Kresalovo zaradi posla na Dimičevi. Zdaj poudarja, da je njegov cilj glede NPU najnižji strošek za državljane, »vse drugo me ne zanima«. »Najprej bomo pogledali pogodbo. Pogodba, ki daje gospodu Pogačarju sto policijskih vozil na leto, ni sprejemljiva,« je ob primopredaji poslov izjavil Gorenak. Po javno dostopnih podatkih MNZ za najemnino plačuje Ram Investu po 136.000 evrov na mesec, Pogačarjev lizinški obrok pa menda znaša 125.000 evrov.
Novi notranji minister trdi, da pridejo v poštev vse variante, od pogovorov, pogajanj s Pogačarjem o prenosu lastništva, v okviru poziva računskega sodišča, in seveda selitev. »In če bi se bilo o selitvi ministrstev mogoče dogovoriti, je selitev na Litostrojsko zame varianta številka ena«, je poudaril Gorenak, ki je prepričan, da stavba na Litostrojski ustreza vsem varnostnim standardom.
Po tistem, kar je mogoče slišati pri drugih virih, je selitev z Litostrojske med najmanj zaželenimi možnostmi za statistični urad in službe nekdanjega MOP. Poleg tega poznavalci opozarjajo, da so potem, ko je bilo odločeno, kdo bo tam delal, dokončanje objekta prilagodili novim uporabnikom in bi ga bilo treba precej adaptirati, da bi ustrezal potrebam NPU. In ta prenova menda ne bi bila prav poceni. Seveda pa se samo po sebi postavlja še vprašanje, kam bi se preselili uradi, ki so sedeže zamenjali šele pred dobrim mesecem.
