Tiskane izdaje
»Slovenci smo pred 24 leti ustanavljali lastno državo predvsem zato, ker smo želeli živeti varno, brez strahu in v večji blaginji,« je zbrane nagovoril Janez Janša.
Med najbolj razvitimi
Po njegovem prepričanju spada grosupeljska občina med najbolj razvite lokalne skupnosti v državi, saj je razvojno priložnost, po reformi lokalne samouprave, zelo dobro izkoristila.
Primerjava med učinkovitostjo investiranja razvojnih finančnih sredstev v občinah in na državni ravni je v prid prvim. Zato se je zavzel za večjo decentralizacijo države, kar bi pomenilo tudi bolj enakomeren in vsestranski razvoj vseh območij v Sloveniji.
SMC: Razdvajanje občanov
Slavnostne akademije, kakor so prireditev poimenovali občinski možje in na kateri so najzaslužnejšim podelili priznanja in nagrade, pa se ni udeležila svetniška skupina Stranke modernega centra (SMC), saj se niso strinjali z govornikom in napovedanim verskim obredom na območju šole.
Po njihovem prepričanju namreč to razdvaja občanke in občane. Nezadovoljstvo z verskim obredom so izrazili tudi tamkajšnji člani ZB NOV. Njihov predsednik Franc Štibernik je namreč prepričan, da je bil s tem kršen 7. člen ustave, ki jasno določa, da sta država in verske skupnosti ločena.
Pravi, da se tudi sam zavzema za strpnost in zato vabi predstavnike Rimsko-katoliške cerkve (RKC) na spominske slovesnosti, posvečene partizanskim borcem in aktivistom NOB, a se tam duhovniki ne pojavljajo.
»Se pa z nekaterimi političnimi strankami zelo trudijo osvojiti šolske prostore,« pravi Štibernik, ki ne more razumeti, da oblast tako kršenje ustave dopušča.
Diskriminacija in strpnost
Predsednica društva za zaščito ustave Janja Škrjanc meni, da je današnji verski obred groba kršitev ustave in hkrati postavlja v diskriminatoren položaj drugače verujoče in neverujoče. Občinski ali državni funkcionarji bi po njenem prepričanju morali delovati nepristransko in ne bi smeli v privilegiran položaj postaviti RKC.
Redni profesor na katedri za ustavno pravo na ljubljanski pravni fakulteti dr. Igor Kaučič pa je prepričan, da tu ne gre za klasičen primer verskega obreda v javni šoli, in s tega vidika se zato taka dejanja obravnavajo tolerantno. Drugo pa je stvar dojemanja posameznikov, ki tak blagoslov, ki se je k nam preselil iz zahodnih držav, lahko razumejo kot vsiljevanje nečesa ene verske skupnosti.
Povsem nekaj drugega pa bi bilo izobešanje verskih simbolov v šolah, za kar obstaja tudi sodna praksa, ali ko bi v javni šoli želeli izvajati verske obrede, kar bi zagotovo spadalo med kršitve ustave, je dejal Kaučič.
