Veto in kritika sistema financiranja občin

Kar 32 svetnikov je ustavilo izvrševanje proračunov države, računsko sodišče svetuje popravke ureditve.

Objavljeno
25. november 2015 19.03
Peter Jančič
Peter Jančič

Ljubljana – Pri pogajanjih o financiranju občin ni logike, sistem tudi ne upošteva socialnih razlik, je danes opozoril predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel. Državni svet pa je z vetom ustavil proračunsko poslovanje države prihodnje leto zaradi nizke vsote za občine.

Kar 32 svetnikov je izglasovalo veto, dva sta bila proti, ker je večina poslancev prejšnji teden ob potrditvi državnega proračuna z določitvijo povprečnine znižala financiranje občin. Svetniki so ustavili veljavnost zakona o izvrševanju proračunov v prihodnjih dveh letih (Zipro), ki je nujen, da bi država lahko finančno normalno poslovala. Po prvih informacijah iz državnega zbora je pričakovati, da se bodo poslanci na izredni seji sestali že prihodnji teden. V torek bi lahko zakon o izvrševanju proračunov znova potrdili, da bi obveljal do novega leta. Veto so svetniki izglasovali, ker je vlada, čeprav z občinami o tem ni dosegla dogovora, predlagala povprečnino v višini 522 evrov. Iz občin so ocenjevali, da je 536 evrov najnižja vsota, ki jim omogoča preživetje.

 


Po metodologiji zakona o financiranju občin bi morala povprečnina prihodnje leto znašati 653 evrov, so pred odločanjem opozorili iz interesne skupine občin, ki združujejo od 22 od 40 svetnikov in dodali še, da bi morala vlada, ker se je dogovorila za povišanje plač v javnem sektorju, zagotoviti več, in ne manj denarja občinam.

Plačujejo, odločajo pa ne

»Le tri možnosti so: ali bo več denarja dala država, ali bodo več plačali občani, ali pa bo treba znižati standarde,« je predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel že pred vetom ocenil trende večanja stroškov za sofinanciranje vrtcev, javnih zavodov, oskrbe starostnikov, prevozov osnovnošolcev do šol in financiranja neprofitnih organizacij, kar so največji transferni stroški občin zadnja leta. Plačila zanje je država naložila občinam, ki pa ne odločajo o standardih in pravicah. Ker jim država odreja vse manj denarja, te obveznosti že plačujejo tudi na račun drugih. O sistemu financiranja občin je Vesel povedal, da je zakon morda iz finančno boljših časov, a večletno nespoštovanje ni pravi odgovor, oblast bi ureditev morala popraviti.

Ugotovitve o transfernih stroških občin je predstavil po pregledu poslovanja 22 manjših občin.



O denarju še sodniki

Pred novinarje je Vesel prišel s predstavniki treh velikih organizacij občin: Ivanom Žagarjem iz skupnosti občin, Robertom Smrdeljem iz združenja občin in Bojanom Kontičem, ki zastopa mestne občine. Žagar je opozoril, da se bodo zaradi vladnih dogovorov z javnim sektorjem cene vrtcev prihodnje leto v njegovi občini povišale za pet do osem odstotkov. Računsko sodišče je dvema občinama od 22 izreklo negativno mnenje, 15 pridržke, šestim ministrstvom pa predlagalo spremembe ureditve. Skupaj so se transferni stroški v sedmih letih v vseh občinah povečali za skoraj tretjino, doplačila za pomoč starostnikom so se skoraj podvojila: s 25 milijonov leta 2007 so zrastla na 50 milijonov lani. Računsko sodišče opozarja, da občine nimajo vpliva, kam bodo starostniki nameščeni, kakšen standard jim bo zagotovljen, niti nimajo pravice preverjati računov, ki jih morajo (do)plačati.

Jutri bodo poslanci v odboru za notranjo politiko potrjevali odgovor ustavnemu sodišču v sporu o znižanju povprečnine že v letošnjem letu. Iz občin so ga sprožili, ker menijo, da pomeni kršitev načel pravne in socialne države, enakosti pred zakonom ... Iz vlade so odgovorili, da so očitki povsem neutemeljeni.