Virant: Iz estonskih izkušenj se lahko veliko naučimo

Predsednik DZ je na obisku v Estoniji izpostavil pomembne razlike med državama. Estonija je gospodarsko okrevala.

Objavljeno
17. september 2012 19.15
Ni. Č., Delo.si
Ni. Č., Delo.si
Tallinn - »Estonija je med državami, ki so po krizi v letih 2010 in 2011 najhitreje okrevale, beleži šestodstotno gospodarsko rast, tudi na javnofinančnem in bančnem področju stoji bistveno bolje od Slovenije, zato je estonska izkušnja za nas izjemno dragocena,« je za STA povedal predsednik DZ Gregor Virant.

Virant je naštel ključne poteze, ki so Estonijo rešile krize:

• v »času debelih krav« v letih 2004-2008 so ustvarjali presežek in proračunsko rezervo,

• v začetku krize so rezali javno porabo in tako zadržali javnofinančno disciplino,

• že dolgo spoštujejo fiskalno pravilo, »čeprav ga, zanimivo, niso zapisali v ustavo«, je dejal.

• izpeljali so reforme, ki so povečale konkurenčnost - reformo trga dela in privatizacijo gospodarstva,

• fleksibilna delovna zakonodajo,

• stimulativen davčni sistem z 20-odstotno enotno davčno stopnjo,

• upokojitvena starost je 65 let.

• nimajo referendumov, ker so pogoji za njihov razpis strogi. »Vlada lahko izpelje reforme, ne da bi se bala neke demagogije s strani opozicije«, je dejal.

• bančni sistem je v Estoniji v precej boljšem stanju kot pri nas. Estonci so vse svoje banke privatizirali in te so večinoma v lasti skandinavskih bank. Ne glede na lastništvo so za Estonce to estonske banke - so namreč registrirane v Estoniji, poslujejo tam ter servisirajo estonsko gospodarstvo in prebivalstvo.

»Lastništvo ni bistveno, bistveno je, kje, po katerem pravu, na katerem sedežu banka posluje in komu nudi servis«, je povzel Virant.

Gregor Virant je po pogovoru z estonskim premierom Andrusom Ansipom Slovenijo priporočil kot vstopno točko za investicije in za trgovanje z Zahodnim Balkanom, je povedal za STA.