Tiskane izdaje
Ljubljana – Večina uslužbencev in funkcionarjev v javnem sektorju je prejšnji teden dobila višje plače. Med ministri se je plačilni listek najbolj povečal novi finančni ministrici Mateji Vraničar Erman, ki je prejela precej več kot desetino višjo plačo kot mesec prej.
A pri Mateji Vraničar Erman vzrok za povišanje ni predvsem ukinjeno varčevanje iz časov vlade Alenke Bratušek, s katerim je bila leta 2013 osnovna plača znižana celotnemu javnemu sektorju za pol odstotka, plačna lestvica pa takrat preoblikovana tako, da so varčevanje čutili predvsem tisti z višjimi plačami.
Po Mramorju na vrh Peršak
Nova ministrica je ministrsko plačo dobila le za čas od 22. septembra, pred tem je imela nižjo plačo državne sekretarke. V seštevku je bila zato Vraničarjeva med ministri ta mesec še druga najslabše plačana. Manj je dobila le ministrica za notranje zadeve Vesna Györkös Žnidar. Pri izplačilu prihodnji mesec, ko bo celotna plača že ministrska, se bo plača Vraničar Ermanovi še povišala in se bo med ministri krepko povzpela. Finančni ministri so zaradi večje zahtevnosti dela razvrščeni v višji plačni razred kot drugi člani vladnega kabineta. Razlike med plačami drugih ministrov so v največjem delu posledica različnega dodatka za delovno dobo.
Dušan Mramor je julija, ko je dobil zadnjo polno plačo, prejel 5578 evrov bruto, med ministri mu je takrat sledil minister za kulturo Anton Peršak s 5213 evri. S 5454 evri je bil Peršak, ki spada med najstarejše, prejšnji teden med ministri že povsem na vrhu.
Vraničar Ermanova prihodnje mesece ne bo dobila enako visoke plače, kot bi jo Mramor. Na višino ob plačnem razredu pomembno vpliva dodatek za delovno dobo, Mramor ga je, ker je ducat let starejši od naslednice, imel več.
Podatkov o spremembah plač ministrov in drugih funkcionarjev v vladi nismo predstavili že prejšnji teden, ker ima vsako ministrstvo svoje računovodstvo in potrebujejo nekaj dni, da podatke zberejo. Iz ustavnega sodišča in državnega sveta pa so nam najprej odgovorili s podatki o osnovni plači predsednikov, brez dodatka za delovno dobo. Da bi bile vsote primerljive, smo vztrajali pri celotnih bruto izplačilih, ki so jih v drugo oboji poslali.
Mozetič pred Pahorjem
Največjo plačo med najpomembnejšimi funkcionarji je prav zaradi večjega dodatka za delovno dobo dobil predsednik ustavnega sodišča Miroslav Mozetič: 6135 evrov bruto, mesec prej pa 5837 evrov. Čeprav je razvrščen v enak plačni razred kot predsednik republike Borut Pahor ali premier Miro Cerar, ima leta 1950 rojeni predsednik ustavnega sodišča precej več delovne dobe. Pahorju in Cerarju, oba sta rojena leta 1963 in imata enako delovne dobe, se je plača – do centa enako – povišala z 5632 na 5920 evrov bruto.
Povišano plačo bo Mozetič dobil le še enkrat. Konec meseca mu bo potekel mandat ustavnega sodnika, nadomestila ga bo četrt stoletja mlajša Špelca Mežnar, ki je letos dopolnila 40 let. Novega predsednika za prihodnja tri leta bodo ustavni sodniki volili še ta mesec, je včeraj pojasnil generalni sekretar Sebastian Nerad.
(Za povečavo kliknite na fotografijo) Infografika: Delo
Več tudi državnim svetnikom
Ukinitev znižanja plač iz leta 2013 in povišanje, ki je bilo ta mesec prvič izplačano v celotnem javnem sektorju, so poslanci uzakonili novembra lani, ker se je minister za javno upravo Boris Koprivnikar o sprostitvi pred tem dogovoril s sindikati. V odboru za notranjo politiko sta odpravo varčevanja, ki je plače povišala predvsem najbolje plačanim v javnem sektorju, podprla vodji pogajalske skupine koordinacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj in pogajalske skupine javnega sektorja Drago Ščernjavič. Oba lahko zmanjšano varčevanje začutita v denarnici, ker bo vplivalo tudi na izplačila v državnem svetu, katerega člana sta.
Povišala se je osnovna plača predsednika Mitje Bervarja, ki je med svetniki edini zaposlen, s tem pa tudi limit, koliko pavšala za delo z volivci in sejnin lahko največ dobijo posamezni svetniki. Julija, ko je veljala še stara omejitev neto 1204 evrov, sta Ščernjavič in Štrukelj dobila precej manj od najvišjega dovoljenega zneska: 824 in 750 evrov neto.
Prvi spet Cerar
V vladi je prvo plačilo 1222 evrov bruto za čas po 24. septembru prejšnji teden dobila nova generalna sekretarka Lilijana Kozlovič, za tedne pred tem je plačilo v vladi dobil še prejšnji sekretar Darko Krašovec: 4066 evrov. Plačo za večji del meseca, 3835 evrov, pa je nova sekretarka dobila iz državnega zbora. Prvo plačilo 1202 evra bruto je v vladi dobil tudi novi državni sekretar finančnega ministrstva Tilen Božič. Večino plače je tudi Božič prejšnji teden dobil iz državnega zbora: 2852 evrov.
Njegov predhodnik, nekdanji Mramorjev državni sekretar Metod Dragonja, je edini dobil nadomestilo po mandatu, ki politikom pripada, ko si iščejo delo: bruto 3681 evrov.
Prvo plačilo v vladi je dobil tudi novi premierov sekretar za nacionalno varnost Erik Kopač, ki je bil pred tem generalni sekretar SMC: za polovico meseca je dobil 2255 evrov bruto. Za prvo polovico meseca je za skrb za nacionalno varnost 2375 evrov dobil še Kopačev predhodnik Franci Povše.
Vlada med vsemi institucijami edina javno predstavlja tudi višino neto plače, kjer je bila sprememba. Premier Miro Cerar je zaradi povišanja vseh plač, ki pa se bolj pozna bolje plačanim, za 15 evrov prehitel ministra Borisa Koprivnikarja in je spet na vrhu. Koprivnikarju, ki po bruto plačilu sicer ni na vrhu, neto izplačilo povišujejo dohodninske olajšave.
