Tiskane izdaje
Ljubljana - Minister za delo, družino in socialne zadeve Andrej Vizjak je danes pred sejo vlade opozoril, da je Slovenija z vsako blokado zakona o bankah in holdingu bližje prošnji za pomoč. V primeru prošnje za pomoč nam bodo drugi diktirali rešitve, takrat pa se po mnenju ministra lahko zgodi tudi razprodaja slovenskega državnega premoženja, poroča STA.
Dejal je tudi, kakšen je smisel delovanja vlade, če so vse njene odločitve blokirane. Na vprašanje, kako komentira začetek zbiranja podpisov za referendum o sanaciji bančnega sistema in zakona o državnem holdingu, pa je dejal, da smo z vsakim korakom blokade bližje zaprosilu za mednarodno finančno pomoč.
V primeru prošnje za finančno pomoč »nam bodo drugi diktirali rešitve, ki bodo verjetno bistveno hujše kot te, ki jih predlagamo,« je dejal minister. V tem primeru pa lahko po njegovem mnenju pride do razprodaje slovenskega premoženja. Blokada zakona o holdingu s strani sindikatov energetike po njegovem mnenju pomeni korak bliže k razprodaji energetike, kot če bo holding uveljavljen in bo razpolaganje s tem premoženjem v slovenskih rokah.
Vizjak sicer verjame, da bo prevladal razum in bodo tisti, ki sedaj »zaradi parcialnih interesov in bojazni blokirajo ukrepe«, uvideli te posledice, še enkrat premislili o nadaljevanju teh postopkov.
Grožje z referendumu so nedopustne
Groženj o referendumu na temo sanacij bank ne razume tudi minister za gospodarstvo Radovan Žerjav. Pravi, da gre za »nedupustno rožljanje«. Poudarja, da je sanacija bančnega sistema namreč ključen vzvod za spodbuditev gospodarske rasti.
»Brez sanacije bančnega sistema, brez realizacije programa, ki si ga je vlada zadala po dolgotrajnem usklajevanju, tudi z opozicijo, preboja gospodarske rasti ali spreminjanja trenda navzgor preprosto ne bo,« je po seji vlade poudaril Žerjav.
Sindikate zato poziva, naj modro razmislijo, ali je referendum res pravo dejanje ali pa je mogoče skozi dialog rešiti ključne pomisleke. »Ne smemo si privoščiti luksuza, da bi zakon o ukrepih za stabilnost bank zrušili. To je v tem trenutku preveč pomemben zakon za slovensko gospodarstvo,« je zatrdil minister.
Očitke, ki letijo na vladni način saniranja bančnega sistema, je po Žerjavovem prepričanju mogoče pripisati vsaki rešitvi. Kot poudarja, vlada zadeve spreminja, ker si želi sprememb na bolje, ker želi, da bi banke začele opravljati svoje osnovno poslanstvo, to pa je financiranje gospodarstva.
DZ včeraj izglasoval veto o slabi banki
Državni svet je sicer v sredo izglasoval odložilni veto na zakon o ukrepih za krepitev stabilnosti bank, ki predvideva ustanovitev t.i. slabe banke. O predlogu zakona bo tako moral znova odločati državni zbor, za sprejem zakona pa bo zdaj potrebna absolutna večina poslancev, torej 46.
Nad zakonom tudi v primeru pričakovane vnovične potrditve v DZ visi grožnja z referendumom. Predstavniki Sindikata kemične, nekovinske in gumarske industrije Slovenije so namreč v sredo v DZ predali obvestilo o pobudi za vložitev zahteve za razpis zakonodajnega referenduma o zakonu.
Predstavniki Sindikata kemične, nekovinske in gumarske industrije (KNG) Slovenije so v sredo v DZ namreč predali obvestilo o pobudi za vložitev zahteve za razpis zakonodajnega referenduma o zakonu o ukrepih za krepitev stabilnosti bank. Predsednik sindikata Tomaž Kumer je, po pisanju STA, pojasnil, da je v odsotnosti dialoga s politiko povod strah za delovna mesta v panogi.
Državni svet pa je izglasoval odložilni veto na zakon o ukrepih za stabilnost bank, ki predvideva ustanovitev t.i. slabe banke. O predlogu zakona bo tako moral znova odločati državni zbor, za sprejem zakona pa bo zdaj potrebna absolutna večina poslancev, torej 46.
