Tiskane izdaje
Ljubljana – Tudi vlada Mira Cerarja se bo med svojimi prvimi nalogami lotila varčevalnih ukrepov v javnem sektorju. Pogajalska izhodišča bo sprejela predvidoma jutri, v njih pa bo zelo verjetno predlagala še dodatno znižanje plačne mase za tri odstotke.
Na ministrstvu za finance so nam potrdili, da je v »letu 2015 predvideno 3-odstotno znižanje mase plač glede na leto 2014«, a da vlada še ni sprejela pogajalskih izhodišč za plače v javnem sektorju. To se bo po naših informacijah zgodilo jutri, glede na odgovor ministrstva pa je zelo verjetno, da bo dodatno znižanje tudi del pogajalskih izhodišč vlade.
Novi finančni minister Dušan Mramor ob pripravi rebalansa državnega proračuna za prihodnje leto namreč pričakuje ostrejše varčevanje pri plačah. To je razvidno tudi iz komunikacije z njegovim ministrskim kolegom Borisom Koprivnikarjem, v kateri Mramor – poleg podaljšanja že veljavnih ukrepov – zahteva, da naj vladna izhodišča za pogajanja vsebujejo tudi dodatno, triodstotno znižanje izdatkov za plače javnih uslužbencev in funkcionarjev.
Minister za javno upravo Boris Koprivnikar, ki bo vodil pogajanja s sindikati, nad tem ni pretirano navdušen, saj želi predvsem podaljšati že veljavne ukrepe na področju plač, dodatne prihranke v javnem sektorju pa bi raje dosegel z reorganizacijo. Nestrinjanje med ministroma je tudi eden od razlogov, da je vlada že dvakrat obravnavala svoja pogajalska izhodišča, a jih dosedaj še ni sprejela.
Če bo vlada zahtevala dodatno znižanje plačne mase, to zagotovo ne bo razveselilo sindikatov. Predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj je že ob prvih pripravah rebalansa povedal, da zmanjšanje mase za plače za njih ni sprejemljivo. Ob tem je opozoril na študijo EIPF, ki kaže, da stroški dela ne zmanjšujejo konkurenčnosti našega gospodarstva, prav premajhna poraba pa da je eden glavnih dejavnikov slabe gospodarski rasti. »Zato bi bilo absurdno, če bi z varčevanjem pri plačah spodbujali gospodarsko rast,« opozarja Štrukelj.
Vodja ene od pogajalskih skupin v javnem sektorju Drago Ščernjavič pa, da je vladno skrivanje ukrepov, ki jih načrtuje, v nasprotju s socialnim dialogom in ni verodostojno. »Tako predsednik vlade Miro Cerar kot minister Mramor pravita, da bosta spoštovala socialni dilaog s sindikati, a na naše konkretne pobude ne odgovarjata,« pravi.
Ščernjavič vladi predlaga, naj raje sprejme nov zakon o uravnoteženju javnih financ (Zujf-2), a takšnega, da bo alternativa zniževanju mase za plače in druge prejemke; vlada naj raje posvoji geslo »vsak evro šteje« in se namesto plač loti spopada z davčnim dolgom, obdavčitvijo sive ekonomije, ki po nekaterih ocenah obsega deset milijard BDP na leto, objavi naj vse odlive pravnih in fizičnih oseb v davčne oaze, uredi naj javna naročila, ki obsegajo približno pet milijard na leto, prihranek pa bi lahko dosegli tudi z bolj učinkovitim upravljanjem s stvarnim premoženjem države in občin pa tudi z boljšim upravljanjem z državnim premoženjem v 120 družbah, kjer vrednost lastniških deležev znaša približno enajst milijard evrov.
Nov dogovor s sindikati je za državni proračun nujen, saj se konec leta iztečejo trenutni varčevalni ukrepi. Če jih vladi ne bo uspelo podaljšati, bi bilo za plače v javnem sektorju v državnem proračunu prihodnje leto treba zagotoviti 268 milijonov evrov, v drugih javnih blagajanah pa še 172 milijonov evrov.
