Tiskane izdaje
Mladi se čutijo odrinjene
SMP je prijave neplačanih pripravništev zbiral dober mesec dni. Ugotovil je, da je večina pripravništev razpisanih v državnih institucijah – vrtcih, šolah, zdravstvu, ministrstvih, skladih, predstavništvih Slovenije v EU in finančni upravi. Tem razpisom lahko za razliko od razpisov v zasebnem sektorju sledijo na spletnih straneh. V SMP pa poudarjajo, da jih državne institucije kaj kmalu po objavi izbrišejo. Sanja Leban Trojar, sekretarka SMP, je poudarila, da so bili prijavitelji večinoma kar redno zaposleni v javni upravi, saj si pripravniki tega ne upajo storiti. Čutijo se odrinjene in zato težko opišejo svojo stisko. Čeprav mladi delajo brezplačno tudi zato, ker mislijo, da bodo potem dobili redno zaposlitev, se to ne zgodi. Po izteku njihovega pripravništva namreč vzamejo novega pripravnika.
Ni pripravništva, ni poklica
Velika večina pripravništev je tudi obveznih, saj brez njih ne moreš opravljati želenega poklica. Tako je pri učiteljih, vzgojiteljih, pravnikih, farmacevtih, kustosih v muzejih. Edini primer pripravništva, ki je v Sloveniji urejen in tudi plačan, je socialno varstvo. Sofinancira ga Evropski strukturni sklad (ESS), a se tudi za to področje ukrep izteka. Tudi za druga področja bi lahko denar pridobili iz tega sklada, poleg Leban Trojarjeve meni tudi Tea Jarc, predsednica MSS. Predlagata pa tudi zakonsko prepoved volonterskih pripravništev. »Signal, ki ga država pošilja mladim, je nesprejemljiv. Govori namreč, da mladi lahko delajo brezplačno.«
Poleg države, ki je odgovorna za 90 odstotkov neplačanih pripravništev, te v zasebnem sektorju največkrat razpisujejo in izvajajo arhitekturni biroji in odvetniške pisarne. Absolventka arhitekture Ana Belčič sama sicer ni opravljala neplačanega pripravništva, a ima veliko kolegov arhitektov, ki so ga. Pravi, da je delovnik lahko tudi dvojni, študenti pa opravljajo enako delo kot starejši kolegi. Pred mesecem dni je sicer Arhitekturna zbornica Slovenije nasprotovala tej izkoriščevalski praksi pripravništva, a pravih učinkov ni bilo.
Tudi mladi imajo izkušnje
Vse prijave neplačanih pripravništev so na SMP preverili. Prijavljene so povprašali o tem, kako imajo urejena pripravništva. In kaj so odgovarjali? Pričakovano, da gre za pridobivanje izkušenj, zato plačilo nekako ni potrebno. Tako pridobivanje izkušenj postaja eden najbolj izkoriščanih pojmov v Sloveniji. Državne institucije priznajo, da pripravnike imajo, ker si drugih (delavcev) ne morejo privoščiti, v zasebnem sektorju pa že ob povpraševanju po pripravništvih grozijo s tožbami. Zato je podatke nemogoče dobiti, saj morajo pozivati pripravnike, naj jih sami obvestijo. Imajo pa število pripravnikov v šolah in vrtcih. V prvih sprejmejo 200, v drugih pa 50 pripravnikov na leto. Tea Jarc je poudarila, da »mladi niso nepopisan list«. Treba jim je priznati izkušnje, tudi neformalne, ki izhajajo iz študentskega dela. Tudi to je predvideno v programu jamstva za mlade, a se še ne izvaja. Vprašala se je, kakšen šolski sistem imamo, če mladi na trg dela prihajajo tako neizkušeni, kot trdijo delodajalci. Zato že dolgo pozivajo šole, naj vključijo več prakse v izobraževalni sistem. Volontersko pripravništvo je novodobna oblika suženjstva, poudarja Jarčeva in dodaja, da »pričakujemo, da bo država resno začela oblikovati politike, da bomo mladi lahko samostojni«. Želi, da bi bili mladi enako plačani kot vse ostale družbene in starostne skupine.
Preprečiti neplačano delo
MSS in SMP od predsednika vlade Mira Cerarja pričakujejo, da prekine vse razpise, dokler tega področja ne uredijo. Premieru in državi sporočajo, da nobeno neplačano delo ni dopustno. Tam, kjer so pripravništva nujna za pridobitev naziva ali opravljanje poklica, je treba takoj zagotoviti sistem kakovostnih, s strokovnim mentorstvom podprtih in dostojno plačanih (pripravniških) del. V vseh drugih primerih je neplačano delo (pripravništvo, praksa) povsem nesprejemljivo, zato naj odgovorni za zakonodajo in nadzor poskrbijo, da se neplačano delo prepreči.
Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak, ki je volonterskemu pripravništvu zelo nenaklonjena, zatrjuje, da na ministrstvu takšnih pripravnikov nikoli niso imeli, so pa pozvali vsa resorna ministrstva, naj jim sporočijo obseg volonterskega pripravništva v posameznih institucijah. Na podlagi analize položaja mladih s terciarno izobrazbo na trgu dela bo tako sledila priprava izvedbenega načrta vključevanja mladih v pripravništvo. Volontersko pripravništvo se lahko opravlja le takrat, ko je to predvideno s posebnim zakonom. Zakon mora vnaprej določiti, da je na nekem področju oziroma v neki dejavnosti za samostojno opravljanje dela treba opraviti pripravništvo in da se to lahko opravlja tudi volontersko. Kakršno koli opravljanje volonterskega pripravništva zunaj zakona pa je nezakonito, poudarja Kopač Mrakova.
