Vlada ne bo sodelovala v referendumski kampanji o zakonu o drugem tiru

Vlada v kampanji pred ponovljenim referendumom projekta ne more enakopravno in enakovredno zagovarjati.

Objavljeno
29. marec 2018 15.42
jer drugi tir
Šp. B., STA
Šp. B., STA

Ljubljana – Vlada ne bo sodelovala v referendumski kampanji o zakonu o drugem tiru, je danes pojasnil premier Miro Cerar, ki opravlja tekoče posle. V skladu z odločbo vrhovnega sodišča vlada po Cerarjevih besedah na »tako absurden način« ne more in ne sme sodelovati v kampanji.

Cerar je dejal, da vlada v kampanji pred ponovljenim referendumom ne more enakopravno in enakovredno zagovarjati projekta gradnje drugega tira med Divačo in Koprom, ki je po njegovi oceni eden najpomembnejših projektov za Slovenijo. Sprašuje se, kako naj vlada v kampanji enakovredno zagovarja stališča za in proti gradnji drugega tira. Mogoče bi sicer bilo, da vlada v okviru svoje funkcije obvešča javnost o projektu. Tako bi lahko premier, ki opravlja tekoče posle, šel pred javnost in dejal, da gre za transparenten in pomemben projekt, ki ga je DZ sprejel z absolutno večino, nato pa stopil na drugo stran in dodal, da gre za slab projekt.

»Na tem mestu mene ne boste videli in zato vlada nikakor ne bo sodelovala v kakršnikoli kampanji za drugi tir, bom pa v kampanji sodeloval sam, kot državljan in kot predsednik SMC, da bom državljane še enkrat prepričal, da gredo na referendum in še enkrat podprejo projekt, ki nas lahko postavi v center sveta,« je poudaril Cerar. Pri tem je dejal, da obstajajo posamezniki, ki vladi mečejo polena pod noge, saj da jih vladni projekt gradnje drugega tira ogroža pri namenih, da zase pridobijo korist.

Odločitev, da vlada ne sodeluje v kampanji, ji je v sprejetje predlagal infrastrukturni minister Peter Gašperšič, ki opravlja tekoče posle. Na ministrstvu namreč menijo, da je absurdno, da bi morala vlada zagovarjati tudi stališča proti zakonu, ki ga je sama pripravila. Sodelovanje vlade v lanski kampanji pred referendumom o zakonu o drugem tiru je privedlo do razveljavitve izida septembrskega referenduma, to odločitev vrhovnih sodnikov pa je premier označil za kapljo čez rob in nekaj ur po razglasitvi sodbe odstopil s položaja.

Vlada je namreč po oceni vrhovnega sodišča s proračunskimi sredstvi financirala nedopustno enostransko kampanjo. Že pred tem je ustavno sodišče odločilo, da se vlada v referendumu lahko javno izreče za ali proti zakonu, vendar pa lahko proračunska sredstva porablja samo, če v svojih informacijah predstavlja tako razloge, ki zakon podpirajo, kot tiste, ki mu nasprotujejo.