Vlada o noveli zakona o verski svobodi predvidoma naslednji teden

Obravnava je prestavljena zaradi dodatnega usklajevanja.

Objavljeno
29. avgust 2013 10.48
GEORGIA/
Ni. Č., Pi. K., Delo.si, STA
Ni. Č., Pi. K., Delo.si, STA
Ljubljana - Vlada danes ni obravnavala predloga novele zakona o verski svobodi, ki spreminja pogoje za registracijo verske skupnosti, kar je bilo sicer predvideno s sklicem seje. Kot so pojasnili na ministrstvu za kulturo, je namreč obravnava predloga novele prestavljena na prihodnji četrtek zaradi dodatnega usklajevanja.

Ministrstvo za kulturo je sicer julija napovedalo, da bodo sledili predlogu koalicijske SD in predlog novele umaknili iz procedure, namesto tega pa predvidoma do konca leta pripravili povsem nov zakon. Danes pa so pojasnili, da so se po ponovnem premisleku in dogovoru na kolegiju predsednice vlade odločili, da sledijo ustavni odločbi in predlog novele zakona o verski svobodi posredujejo vladi v sprejem.

Predlagana ureditev za registracijo cerkva oziroma drugih verskih skupnosti zapolnjuje pravno praznino in upošteva odločbo ustavnega sodišča o potrebnosti zakonske ureditve pogojev za registracijo, je pojasnjeno v obrazložitvi predloga novele. Trenutno besedilo novele tako določa, da se lahko cerkev ali druga verska skupnost registrira, če ima najmanj deset polnoletnih članov, ki so državljani Republike Slovenije ali tujci s prijavljenim stalnim prebivališčem v Sloveniji.

V zakonu o verski svobodi, sprejetem leta 2007, je bilo namreč kot pogoj za registracijo verskih skupnosti navedenih 100 polnoletnih pripadnikov skupnosti, prav tako je morala verska skupnost v državi delovati najmanj zadnjih deset let. Ustavno sodišče je leta 2010 odločilo, da takšni pogoji zožujejo človekovo pravico do svobodnega delovanja verskih skupnosti, zato je te določbe razveljavilo.

V prvem osnutku predloga novele, ki je bil v javni razpravi do konca maja letos, je bilo sicer določeno, da je za registracijo verske skupnosti dovolj 20 polnoletnih članov, a so kasneje predlog spremenili.

Osnutek je poleg tega namesto zaposlovanja duhovnikov v bolnišnicah predvideval plačilo po pogodbi civilnega prava.