Tiskane izdaje
Ljubljana − Vlada je na današnji seji potrdila dva pomembna zakona s področja pravosodja, predlog zakona o probaciji ter predlog novele zakona o kazenskem postopku. Minister za pravosodje Goran Klemenčič je na novinarski konferenci po seji vlade ocenil, da je predlog novele o kazenskem postopku »velik zakon« in temeljit korak k posodobitvi kazenskega postopka.
Vlada je danes sprejela besedilo novele zakona o kazenskem postopku, ki prinaša pomembne spremembe, je dejal Klemenčič in spomnil, da je ta zakon star 22 let, danes potrjena novela pa najobširnejša doslej, obsega namreč kar 150 členov. S to novelo bo Slovenija med drugim veliko lažje in učinkoviteje vstopila v sistem evropskega javnega tožilca in preiskovanje ter pregon čezmejnega kriminala, je poudaril Klemenčič.
Novela pomeni temeljit korak k posodobitvi kazenskega postopka. Pri pripravi novele so po njegovih besedah identificirali najbolj kritične točke, zaradi katerih slovenski kazenski postopek velja za relativno neučinkovitega oz. dolgotrajnega, zlasti pri obravnavanju zahtevnejših oblik kriminala, vse od predkazenskega postopka, sodne preiskave, obtoževanja, sojenja na prvi stopnji ter pritožbenega postopka vse do vrhovnega sodišča. Druge evropske države so že v preteklosti pristopile k ukinjanju sodne preiskave, v Sloveniji pa po besedah Klemenčiča nikoli ni bilo prave volje za to.
Na MNZ kritični do predloga
Klemenčič verjame, da bodo z novelo organi odkrivanja, pregona in sojenja dobili vsa potrebna orodja za bolj učinkovito delo. »Dejanska uporaba teh orodij je povsem v njihovih rokah, pri čemer pa je ministrstvo za pravosodje optimistično glede izboljšanja pregona kaznivih dejanj, ne samo zaradi izboljšanega zakonskega okvira, pač pa tudi zaradi prihoda novih generacij zaposlenih v teh organih, ki bodo ta orodja znali s pridom uporabiti,« je dodal minister.
Do predloga pa so kritični na ministrstvu za notranje zadeve (MNZ). Kot je ministrica Vesna Györkös Žnidar izpostavila že minuli teden, je predlog novele zakona vseboval neizvedljive določbe, ki bi imele nepopravljive posledice v odnosu do dela policije v predkazenskem postopku. Glede tega so bile sicer njihove pripombe ob dodatnih usklajevanjih v pretežni meri upoštevane.
Kljub temu pa na MNZ menijo, da predlog sprememb pomeni dodatno administrativno breme in prinaša parcialne rešitve, s katerimi ne bodo dosegli večje učinkovitosti celotnega kazenskega postopka kot organske celote. Kot so ocenili v pisni izjavi za STA, je kvečjemu nasprotno in bodo spremembe prinesle podaljševanje postopkov zaradi omejene dokazne vrednosti preiskovalnih dejanj ter nižanje procesnih standardov osumljenca, saj snemanje ni nadomestilo za zagovornika, ki je ustavna kategorija.
Poleg tega po njihovih navedbah niso definirani vzroki obstoječih težav kot tudi ne vse možne rešitve. »Ni premika naprej glede večje preiskanosti kaznivih dejanj, zlasti najhujših in tehnološko podprtih oblik kriminalitete,« so opozorili. Györkös Žnidarjeva se je današnjega glasovanja o predlogu na vladi vzdržala, »saj se zaveda, da je nujno, da se v zakon implementira direktiva o žrtvah, ki tudi predstavlja pretežen del sprememb zakona«.
