Kot je po današnji seji vlade novinarjem pojasnil Koprivnikar, bo vladna pogajalska skupina v prihodnjem tednu dni znova preverila izhodišča, jih preoblikovala tako, da bodo realna, nato pa z njimi stopila pred socialne partnerje.
»Upam, da me boste razumeli, da o teh izhodiščih ne morem govoriti, dokler jih na vladni strani med seboj ne uskladimo. Dejstvo je, da moramo javne finance konsolidirati, in dejstvo je, da bomo morali vsi prispevati k temu, da bo to mogoče storiti,« je pristavil Koprivnikar.
Usklajevanja sicer potekajo tudi v okviru pogovorov o proračunskih spremembah. Proračunske dokumente za prihodnje leto Slovenija v Bruselj pošilja danes. Na vprašanje, kaj bo vlada v te dokumente zapisala v zvezi s plačno maso, Koprivnikar ni hotel konkretno odgovoriti. Dejal je le, da v Bruselj pošiljajo le okvirno višino plačne mase za javni sektor.
Finančni minister Dušan Mramor, ki je že napovedal nadaljevanje restriktivne politike plač v javnem sektorju, naj bi medtem vztrajal pri dodatnem triodstotnem znižanju plačne mase glede na letos. Iz dosedanjih izjav Koprivnikarja je bilo po drugi strani razbrati, da si je želel za osnovo za pogajanja vzeti zadnji predlog, ki so ga pripravili vladni pogajalci pod vodstvom nekdanjega notranjega ministra Gregorja Viranta in ki dodatnih posegov v maso za plače ob podaljšanju sedanjih ni predvideval.
Koprivnikar je bil v vseh dosedanjih izjavah v zvezi s tem skop in vseskozi poudarjal, da želijo v pogajanja s sindikati vstopiti z jasnimi in realnimi izhodišči. Sindikati medtem že vnaprej sporočajo, da v morebitna dodatna znižanja v nobenem primeru ne bodo privolili. Želijo si tudi sprostitve napredovanj.
A časa za dogovor s sindikati je vse manj, saj se zdaj veljavni konec leta izteče. Sprostitev plač z novim letom bi pomenila za več kot 300 milijonov evrov dodatnih sredstev v prihodnjem letu. Ker pa so glede na letos v proračunu za prihodnje leto predvidena za približno tri odstotke nižja sredstva za stroške dela, bi bil ta razkorak še večji − na ravni celotnega javnega sektorja približno 440 milijonov evrov, so preračunali na finančnem ministrstvu.