Tiskane izdaje
Ljubljana – Nekdanji predsednik republike Danilo Türk bo tudi uradno kandidat Slovenije za generalnega sekretarja Združenih narodov, je odločila vlada. Ministrstvo za zunanje zadeve mora opraviti vse potrebne postopke v zvezi s kandidaturo in izvesti dejavnosti za pridobivanje podpore.
Vlada bo tudi formalno vložila Türkovo kandidaturo s pismom predsedujočemu generalni skupščini in varnostnemu svetu. »Danilo Türk je pogosto omenjen kot verodostojen kandidat za generalnega sekretarja, ki uživa velik mednarodni ugled,« so danes sporočili iz vlade in zapisali še, da bi bila uspešna kandidatura izrednega pomena za državo, pomenila pa bi tudi veliko čast in priznanje Sloveniji. Danilo Türk je sklep vlade sprejel »s počaščenostjo in globokim občutkom odgovornosti«. Kot pravi, sklep vlade temelji na posvetovanjih, opravljenih v zadnjih dveh letih, ki so upoštevala njegovo več kot 30-letno prakso dela v ZN. »V prihodnjih mesecih bom storil vse, kar je v moji moči, da upravičim zaupanje,« pravi Türk, ki si želi razumevanja in podpore širokega kroga ljudi in političnih sil.
V koalicijskih strankah kandidaturo podpirajo, v desni opoziciji pa ne. V SDS ji ostro nasprotujejo že več let. »Nekdo, ki ni bil dober za mojega predsednika, ne more biti dober za generalnega sekretarja OZN,« je predsednik odbora za zunanjo politiko državnega zbora Jožef Horvat (NSi) danes povzel stališče predsednice NSi Ljudmile Novak iz začetka leta. Horvat o Türkovih možnostih dvomi tudi zaradi ocen nekdanjega ameriškega veleposlanika Josepha Mussomelija, da ni najboljša izbira, ker je kot predsednik preveč delil državljane. Zaradi teh ocen je moral Mussomeli celo na zagovor na zunanje ministrstvo. Odbor za zunanjo politiko o Türkovi kandidaturi za generalnega sekretarja ni razpravljal in Horvat dvomi, da se bo to zgodilo. Kandidat tudi ni izrazil želje, da bi se predstavil.
Vložitev uradne kandidature Danila Türka je posledica poziva predsednika generalne skupščine, Danca Mogensa Lykketofta, in ameriške veleposlanice pri ZN Samanthe Power, katere država ta mesec predseduje ZN, naj države članice predlagajo svojega kandidata. V pismu sta se zavezala, da bosta kandidatom omogočila neuradne pogovore s predstavniki vseh držav v ZN, in dodala, da zaradi »potrebe po zagotavljanju enakih možnosti do dostopa do vodilnih položajev tako za ženske kot za moške« spodbujata države članice, naj za kandidate predlagajo »ženske, a tudi moške«.
Na vrsti ženska?
Da bi morala na čelo ZN, ki so jih sedem desetletij vodili zgolj moški, končno stopiti ženska, se v palači ob newyorški Vzhodni reki že dolgo šušlja. Toda vse od leta 1961, ko so za tretjega generalnega sekretarja ZN izbrali burmanskega diplomata U Tanta, velja pri izbiri še en neuradni kriterij: regionalni. Tako bi moral Južnokorejcu Ban Ki Munu, ki prihaja iz Azije, zdaj slediti evropski generalni sekretar, a ker so bili doslej že trije iz zahodne Evrope, je prišla zdaj na vrsto vzhodna. Po tem kriteriju bi nekdanji slovenski predsednik, 63-letni Danilo Türk, imel nekaj možnosti. Toda, kot smo v Delu že pisali pred dnevi, je dodatni poziv k »zagotavljanju enakih možnosti« otežil izpolnitev njegovih dolgoletnih prizadevanj.
V času pisnega poziva sta bila uradno predlagana le dva kandidata: nekdanji predsednik generalne skupščine ZN, 67-letni Makedonec Srgjan Kerim, in 62-letna hrvaška zunanja ministrica Vesna Pusić. Ta naj bi imela nekaj možnosti za uspeh, a za favoritinjo že lep čas v diplomatskih krogih velja 63-letna Irina Bokova, nekdanja bolgarska zunanja ministrica, ki je zdaj že drugi mandat generalna direktorica Unesca. Ustreza tako regionalnemu kot spolnemu kriteriju, hkrati pa ima vplivne prijatelje med vsemi stalnimi članicami VS. Tudi v Rusiji pravijo, da bi moral biti naslednji generalni sekretar iz vzhodne Evrope, in Bokova, ki je bila na moskovski diplomatski akademiji sošolka ruskega zunanjega ministra Sergeja Lavrova, ima v Moskvi dobre prijatelje.
Kaj pa lobiranje?
Formalno ima podporo vlade, v lobiranje za visoki položaj ni bilo vloženega veliko. Trenutno poteka faza diplomatskih posvetovanj, novi generalni sekretar bo položaj prevzel januarja 2017.
V začetku preteklega leta je vlada tedanje premierke Alenke Bratušek na načelni ravni potrdila Türkovo kandidaturo za najvišji položaj v Svetovni organizaciji, a to je bilo bolj ali manj tudi vse. Kampanja za generalnega sekretarja Organizacije združenih narodov je praviloma dolga, ponavadi se začne zelo zgodaj. Potrebnega je veliko zakulisnega lobiranja, za nekdanjega predsednika mora aktivno lobirati tudi država. Ne samo da je nekdanji predsednik od začetka imel doma nemalo težav, saj ni imel polne podpore države, od katere je uspešnost kandidature odvisna; tudi uspe mu lahko samo z jasno podporo državnega aparata, če je ni, mednarodno okolje vedno opazi. Türk ni imel niti finančnih sredstev, potrebnih za uspešno kandidaturo. Po ocenah poznavalcev so stroški kandidature Ban Ki Muna skupaj znašali okoli 35 milijonov evrov.
Slovenska diplomatska mreža je že v začetku leta 2014 dobila navodila, naj začne pripravljati teren za kandidaturo Danila Türka za položaj generalnega sekretarja. Obenem so uradni viri sporočili, da podpora ne pomeni nobenega dodatnega stroška za proračun. Znano je, da lahko država za kampanjo nameni dodatna sredstva, lobiranje za omenjeni položaj lahko postane tudi dodatna naloga veleposlanikov oziroma predstavnikov vlade.
Lobiranje za visoki položaj je bilo večinoma prepuščeno kandidatu. Pri tem je bilo pomembno tudi njegovo imenovanje v upravni odbor Pobude za globalno pravičnost (Global Fairness Initiative) nekdanjega ameriškega predsednika Billa Clintona.
