Tiskane izdaje
Ljubljana - Poslanci s prvopodpisanim Jožetom Tankom (SDS) predlagajo spremembo 81. člena ustave tako, da bi se DZ lahko na predlog najmanj 20 poslancev ali vlade sam razpustil s sklepom, ki bi bil sprejet z absolutno večino vseh poslancev, pri čemer bi poslanci glasovali tako, da bi se o svoji odločitvi osebno izrekali. Po sprejemu sklepa bi predsednik republike razpisal predčasne volitve.
Sprememba ustave po mnenju vlade ne sledi navedeni izjemnosti razpustitve državnega zbora. Do razpustitve DZ bi lahko namreč skladno s predlagano ureditvijo dejansko prišlo kadarkoli, ne da bi bile podane posebne okoliščine. Ureditev, ki jo predlagajo poslanci, bi bilo tako mogoče tudi zlorabljati, saj bi vsakokratna večina v državnem zboru lahko razpustila parlament v trenutku, ki bi ga ocenila kot politično ugodnega za svoj nastop na predčasnih volitvah, čemur pa po mnenju vlade gotovo ne more biti namenjen institut samorazpustitve, poroča STA.
Razpustitev DZ omogoča že veljavni ustavni sistem in ne držijo ugotovitve, da do razpusta zakonodajnega telesa v Sloveniji praktično ne more priti, so zapisali v vladi. V skladu s 117. členom ustave se lahko predčasne volitve razpišejo v primeru, ko predsednik vlade postavi v DZ vprašanje zaupnice in mu ta ni izglasovana z večino vseh poslancev, DZ pa v nadaljnjih 30 dneh ne izvoli novega predsednika vlade ali dotedanjemu predsedniku vlade pri ponovnem glasovanju ne izglasuje zaupnice.
Do razpustitve DZ in predčasnih volitev lahko pride tudi v kateremkoli primeru prenehanja funkcije predsednika vlade oz. vlade, piše STA. V tem primeru se v skladu s 111. členom ustave izvedejo volitve novega predsednika vlade. Če ta ni izvoljen v treh krogih glasovanja, ki jih ta člen ustave predvideva, predsednik republike razpusti DZ in razpiše predčasne volitve. Iz navedenega po mnenju vlade jasno izhaja, da so v Sloveniji predčasne volitve mogoče pod določenimi pogoji, da ti pogoji niso nemogoči in da so ti vezani na nezmožnost parlamenta, da imenuje novega predsednika vlade.
V slovenski ustavi (po vzoru nemške ureditve) je uveden institut t. i. konstruktivne nezaupnice, katerega namen je izrazito usmerjen h krepitvi stabilnosti vlade. V skladu s tem institutom lahko DZ na predlog najmanj 10 poslancev izglasuje nezaupnico vladi samo tako, da z večino glasov vseh poslancev hkrati izvoli novega predsednika vlade.
Ker je torej v okviru glasovanja o konstruktivni nezaupnici treba doseči zahtevano večino tudi za izglasovanje novega predsednika vlade, je to teže doseči, so pa zato vlade v takšnem sistemu stabilnejše, so pojasnili v mnenju. Omenjeni institut se tako bistveno razlikuje od instituta »običajne« nezaupnice, v skladu s katerim lahko parlament izglasuje nezaupnico vladi, ne da bi hkrati izvolil tudi novega predsednika vlade.
Hkratnega obstoja institutov razpustitve DZ na predlagani način in že obstoječe konstruktivne nezaupnice, ki bi bila oba dosegljiva z enako večino, se pravi s 46 glasovi oz. z absolutno večino poslank in poslancev, si ni mogoče predstavljati, ne da bi to povsem izničilo institut konstruktivne nezaupnice, so poudarili.
S tem pa bi se po mnenju vlade obšel tudi namen konstruktivne nezaupnice, ki je v krepitvi stabilnosti vlade. Za takšno ureditev pa v predlogu poslancev praktično ni zaslediti strokovnih ustavnopravnih argumentov, prav tako pa predlog poslancev v prid predlagani rešitvi ne daje nobenih primerjalno-pravnih argumentov. Po mnenju vlade namreč strokovni argumenti glede na v ustavi obstoječi institut konstruktivne nezaupnice govorijo celo izrazito proti predlagani rešitvi v takšni obliki.
Poleg navedenega bi po mnenju vlade morala biti v primeru, da bi bila predlagana sprememba glede samorazpustitve res uveljavljena, odločitev o tem, ali razpustiti DZ, v rokah tretjega (predsednika republike, ki je neposredno izvoljen) in ne samega DZ, katerega spremenjena razmerja se kažejo oz. bi se lahko kazala v nezmožnosti postaviti takšno vlado, ki bi imela v njem ustrezno zaupanje.
Skladno s predlagano ureditvijo bi bila namreč razpustitev izključno v rokah samega DZ, kar ne bi odpravilo dejanske ovire, ki se očita tudi veljavnemu sistemu, po katerem poslanci načeloma zaradi lastnega statusa niso zainteresirani za predčasno končanje svojega mandata, še piše v mnenju vlade, ki ga pošilja v DZ.
Ustavna komisija DZ je julija sklenila, da bo predlagane ustavne spremembe preučila posebna strokovna skupina. Predlog sicer nima nikakršnih možnosti, da bi v DZ dobil potrebno dvotretjinsko večino, saj ga podpirajo le poslanci SDS, medtem ko ostali menijo, da predčasne volitve omogoča že sedanja ureditev, še piše STA.
