Vlada spet o najemu prostorov za NPU

Vlada bo jutri morda zadnjič razpravljala o »spornem uradu«. V igri je več rešitev.

Objavljeno
08. november 2011 19.56
Posodobljeno
09. november 2011 05.00
Majda Vukelić
, Dejan Karba, notranja politika
Majda Vukelić
, Dejan Karba, notranja politika

Ljubljana – Vlada bo po naših informacijah na jutrišnji seji odločala o najemu prostorov za Nacionalni preiskovalni urad (NPU), zaradi katerega je avgusta s položaja notranje ministrice odstopila Katarina Kresal. Po naših informacijah bo Aleš Zalar, ki vodi notranje ministrstvo, predlagal dve rešitvi.

Prva je selitev urada, druga pa odkup prostorov, ki so še vedno v lasti Igorja Jurija Pogačarja. H kateri se bolj nagiba ministrski zbor, še ni znano, je pa zato, ker je država že v predvolilni kampanji, najverjetneje, da vlada dokončne odločitve sploh ne bo sprejela in jo bo prepustila svojim naslednikom.

Rešitve, ki bi lahko bile upoštevane, so odkup prostorov, selitev NPU in sprememba pogodbe z Ram Investom oziroma njegovim lastnikom Jurijem Igorjem Pogačarjem ali pa njena prekinitev. Nobena od njih seveda ni poceni. Ena od možnosti pa je tudi, da se vlada obrne na računsko sodišče z vprašanjem, kaj naj stori.

Računsko sodišče je v revizijskem poročilu avgusta vladi sicer predlagalo, naj »prouči vse možnosti za preoblikovanje obstoječega najemnega razmerja za poslovne prostore v pravno razmerje, ki bo privedlo do lastništva ministrstva oziroma države nad objektom na Dimičevi ulici 16 v Ljubljani«. Najem prostorov za NPU je namreč označilo za negospodarno ravnanje notranjega ministrstva, ki tudi ni uresničilo strategije »o zmanjšanju obsega najetih poslovnih prostorov oziroma cilja, da bi postalo lastnik objekta«.

Dan po objavi mnenja računskega sodišča je protikorupcijska komisija sprejela stališče, da je takratna notranja ministrica Katarina Kresal pri najemu stavbe na Dimičevi 16 ravnala koruptivno. Očitali so ji kršitev dolžnega ravnanja odgovornih oseb ter uresničitev pričakovane koristi zasebnikov, funkcionar javnega sektorja pa bi se moral še posebej izogniti ravnanju, ki je omogočilo korist prijatelju oziroma znancu.

Komisija je še poudarila, da hoče razširiti zavedanje, da funkcionarji ne morejo sklepati pogodb s prijatelji, znanci in sosedi. To pa seveda ne pomeni, da ti ljudje ne smejo sodelovati pri poslih z državo. Zaradi teh očitkov je Katarina Kresal nepreklicno odstopila s položaja notranje ministrice in svoj korak utemeljila, da je »zaprisežena zagovornica spoštovanja avtoritete institucij pravne države«.