Tiskane izdaje
»Gre za dva ključna dokumenta tako imenovanega evropskega semestra, v katerih predstavimo usmeritve ekonomske politike države, spremljamo uresničevanje ciljev strategije Evropa 2020 in prikažemo napredek pri izpolnjevanju priporočil, ki smo jih dobili ob lanskoletnem pregledu obeh dokumentov,« je na novinarski konferenci po seji vlade pojasnila finančna ministrica Mateja Vraničar Erman.
V nacionalnem reformnem programu vlada predstavlja ukrepe za doseganje ciljev ekonomske politike, ki so po ministričinih besedah nadaljnje spodbujanje gospodarske rasti in postopno dokončevanje javnofinančne konsolidacije.
Trije vsebinski sklopi
Ukrepe, s katerimi želi doseči te cilje, je vlada v nacionalnem reformnem programu razdelila v tri vsebinske sklope: v prvega spadajo kratkoročni ukrepi, v drugega dolgoročni ukrepi, v tretjega pa ukrepi za krepitev potenciala rasti, je povedala.
Med kratkoročnimi ukrepi so zmanjšanje stroškov upravljanja dolga, obvladovanje stroškov bolniških nadomestil, sprememba financiranja občin ter sprejetje večletnega dogovora o plačah v javnem sektorju.
Med dolgoročnimi ukrepi vlada navaja, da namerava letos dokončati zdravstveno reformo, dokončati sistem dolgotrajne oskrbe, v pripravi je tudi nabor usmeritev za nadaljnje spremembe v pokojninskem sistemu.
Preostali ukrepi pa predvidevajo zmanjšanje administrativnih oziroma zakonodajnih bremen, spremembe v davčnem sistemu za povečanje konkurenčnosti, nadaljnje spodbude na trgu dela in zagotavljanje prestrukturiranja tistih podjetij, kjer je to še potrebno.
Drugi tir in Magna
Slovenija bo za krepitev potenciala rasti v srednjeročnem obdobju izvedla nekatere ključne investicije ter krepila investicijsko aktivnost iz javnih sredstev. V tem smislu je vlada v nacionalni reformni program uvrstila tako projekt drugega železniškega tira Divača−Koper kot tudi ureditev proizvodne cone v občini Hoče - Slivnica, kamor prihaja multinacionalka Magna.
Prav tako so predvidene investicije na področju državnega cestnega omrežja, železniške infrastrukture, trajnostne mobilnosti ter energetske prenove stavb.
Pri tem je ministrica poudarila, da je bil nacionalni reformni program večkrat obravnavan tudi s socialnimi partnerji in je v največji meri z njimi tudi usklajen.
Letos za eno odstotno točko manj primanjkljaja
Progam stabilnosti je vsebinsko povezan z nacionalnim reformnim programom in vključuje indikatorje doseganja nadaljnje javnofinančne konsolidacije do leta 2019. Potem ko je Slovenija lani zmanjšala javnofinančni primanjkljaj na 1,8 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), je cilj za letos 0,8-odstotni primanjkljaj.
To pomeni zmanjšanje primanjkljaja za eno odstotno točko v letu 2017, kar prinese 0,5-odstotni strukturni napor, je pojasnila Vraničar Ermanova. To je še skladno z evropskimi pravili.
