Tiskane izdaje
Ljubljana – Vlada se je danes odzvala na opozorila evropske komisije in soglasno sprejela predloge ukrepov za rebalans državnega proračuna 2015, s katerimi bi se primanjkljaj znižal na 2,8 odstotka BDP. Pri tem je pred skorajšnjim rebalansom še začasno zadržala izvrševanje proračuna 2014, so danes potrdili vladni kolegi in koalicijski prvaki Miro Cerar, Karl Erjavec in Dejan Židan.
Vlada načrtuje za 108 milijonov evrov novih prihodkov, vključno s trošarinami na sladke pijače, načrtovani rezi pri odhodkih pa znašajo 606 milijonov evrov, 141 milijonov pa naj bi pridobili z drugačno metodologijo beleženja evropskih sredstev.
Vlada namerava pri stroških dela v javnem sektorju privarčevati 235 milijonov evrov. Na vprašanje Dela, kakšna so njegova pričakovanja pred nedeljsko objavo stresnih testov, finančni minister Dušan Mramor pravi: »Ne pričakujem, da bo potreben davkoplačevalski denar za dokapitalizacijo bank. Upam, da ne bom neprijetno presenečen.«
»Vsi člani koalicije, ministrice in ministri so se odrekli marsičemu, da bi izpolnili merila za zmanjšanje proračunskega primanjkljaja, je pa to pozitivna zgodba, ki jo Slovenija potrebuje, da bi dosegli gospodarsko rast in zaposlovanje,« je prepričan premier Miro Cerar, ki pričakuje razumevanje socialnih partnerjev in drugih deležnikov.
Ciljni 2,8-odstotni primanjkljaj namerava vlada doseči z ukrepi, ki so skupaj težki 715 milijonov evrov ter obsegajo za 108 milijonov evrov novih prihodkov in za skoraj 607 milijonov novih rezov in varčevanj. Na strani prihodkov je novost uvedba trošarin za sladke pijače, ki naj bi v državno blagajno prilile dodatnih osem milijonov evrov.
Za 235 milijonov rezov v javnem sektorju
Kar zadeva reze v porabo, si vlada od centralizacije javnih naročil obeta za dobrih 80 milijonov evrov učinkov, novost je tudi, da bodo javna naročili preselili iz gospodarskega resorja v ministrstvo za javno upravo, ki ga vodi minister Boris Koprivnikar.
Od ukrepov pri stroških dela v javnem sektorju (ni napredovanj, ni redne delovne uspešnosti, znižana vrednost regresa, znižanje dodatka za delovno dobo itd.) si vlada obeta za 235 milijonov evrov prihrankov, velik prihranek, v znesku skoraj 68 milijonov evrov naj bi dobili z znižanjem povprečnine za občine. Desus je popustil pri določbi koalicijske pogodbe, ki predvideva dodaten regres za upokojence v višini 40 milijonov evrov − po novem bo zmanjšan za polovico na 19 milijonov evrov.
Med finančno izdatnejšimi ukrepi je tudi uvedba polnega plačila prispevkov za študentsko delo po načelu »vsako delo šteje« − s tem bi pridobili kar dobrih 58 milijonov evrov. Še dodatnih 50 milijonov evrov bo po načrtu vlade kapnilo v državno blagajno z ukinitvijo sofinanciranja investicijskih projektov občin (23 milijonov evrov) in zamenjavo nepovratnih subvencij v povratna sredstva (27 milijonov evrov).
Vlada je sicer naložila pristojnim ministrstvom, da najkasneje v 14 dneh pripravijo predloge zakonov in drugih predpisov − v celoti morajo biti sprejeti do konca leta −, ki bodo omogočili vse načrtovane ukrepe.
Ko metodologija omogoča višje prihodke
Zanimiva je še ena novost: po posvetovanju z evropsko komisijo in Eurostatom glede računovodskega obračunavanja prihodkov iz evropskega proračuna − ti se po metodologiji ESA obravnavajo po obračunu, v državnem proračunu pa po denarnem toku, »lahko vlada načrtuje za 141 milijonov evrov višje prihodke, saj se se po metodologiji ESA šteje, da evropski prihodki nastanejo v trenutku certificiranja zahtevka za povračilo,« ugotavljajo na ministrstvu za finance.
Vlada ni pozabila na davek na nepremičnine. Glede na to, da je to letni davek, ki velja vse leto, ga ne bo mogoče vnesti v rebalans proračuna za 2015, ki bo po napovedih sprejet šele prihodnje leto. V ministrstvu za finance tako načrtujejo, da bi ga v novi obliki sprejeli in uveljavili z začetkom koledarskega leta 2016.
Zamrznitev izvrševanja proračuna 2014
Sicer pa bo Cerarjeva ekipa predvidoma prihodnji teden odločala še o rebalansu državnega proračuna za letos in ga nato, predvidevamo da po hitrem postopku, poslala v sprejetje državnemu zboru. Cilj je, da letos primanjkljaj ne bi presegel 3,4 odstotka BDP, skupaj z enkratnimi ukrepi dokapitalizacije bank pa 4,3 odstotka BDP.
Da bi letošnja poraba ostala v začrtanih okvirih, je vlada danes začasno − do sprejetja rebalansa − zamrznila izvrševanje državnega proračuna na tako imenovanih integralnih proračunskih postavkah. Določila je, da »lahko neposredni uporabniki proračuna do sprejetja rebalansa sprejemajo obveznosti samo v izjemnih primerih, ki jih prej odobri ministrstvo za finance.«
