Vlada v DZ pošilja spremembe policijske zakonodaje

Ena od novosti zakona je tudi zagotavljanje večje avtonomnosti in samostojnosti delovanja policijskih uprav, je dejal Gorenak.

Objavljeno
20. september 2012 21.59
Ni. Č., Delo.si
Ni. Č., Delo.si
Ljubljana - Vlada v parlamentarni postopek pošilja predlog zakona o organiziranosti in delu v policiji ter predlog zakona o nalogah in pooblastilih policije, je pojasnil minister za notranje zadeve Vinko Gorenak. Prvi zakon med drugim nekoliko spreminja način imenovanja generalnega direktorja policije, poroča STA.

Gorenak je danes razložil, da omenjena zakona nadomeščata sedanji zakon o policiji. Odločili so se namreč, da ta zakon ločijo na dva dela, ker je tako po Gorenakovih besedah bolj pregledno.

Po zakonu o policiji minister za notranje zadeve kandidata lahko išče prek javnega ali internega razpisa oziroma poziva, še pred vložitvijo predloga vladi pa je minister dolžan pridobiti mnenje posebne avtonomne strokovne komisije o ustreznosti kandidata.

Predlog zakona o organiziranosti in delu v policiji pa predvideva, da generalnega direktorja policije imenuje in razrešuje vlada na predlog ministra. Za postopek se uporabljajo določbe zakona, ki ureja sistem javnih uslužbencev. Po tem zakonu javni natečaj izvaja posebna natečajna komisija, ki jo imenuje uradniški svet. Gorenak je danes razložil, da s predlogom uvajajo sistem, kakršen je veljal do 2009, je evropsko primerljiv in že velja za imenovanje ostalih generalnih direktorjev.

Posebna avtonomna strokovna komisija v primeru, da bo zakon sprejet v predlagani obliki, ne bo več potrebna tudi za imenovanje direktorja Nacionalnega preiskovalnega urada. Direktorja Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) bo imenoval in razreševal generalni direktor policije.

Sedanji zakon po Gorenakovih besedah predvideva, da NPU deluje zunaj kriminalistične policije, oni pa ga postavljajo v okvir kriminalistične policije, "kamor tudi sodi". Nalog si NPU ne bo določal sam, ampak jih bo določal generalni direktor policije, kar je tudi povsem normalno, je še dejal Gorenak.

Kot piše v predlogu omenjenega zakona, je njegov temeljni cilj visoka raven pravne in osebne varnosti ljudi, varnosti njihovega premoženja, krepitev pravne države, okrepitev sodelovanja z lokalno skupnostjo ter decentralizacija policije. Tako po mnenju piscev zakona besedilo sledi ciljem, zapisanim v koalicijski pogodbi.

Ena od novosti zakona je tako tudi zagotavljanje večje avtonomnosti in samostojnosti delovanja policijskih uprav, na kar je danes spomnil tudi Gorenak. V ta namen je pristojnost za odločanje o pravici do plačane pravne pomoči policistov prenesena na direktorje policijskih uprav. Minister je danes izpostavil še, da s predlogom natančneje razmejujejo pooblastila med ministrstvom in policijo, pri tem pa minister ne bo mogel usmerjati dela policije, ko postopek prevzame tožilec.

Predlog zakona o nalogah in pooblastilih policije pa, kot izhaja že iz imena, opredeljuje pooblastila policije, ki so večinoma prenesena iz podzakonskih predpisov. Zakon opredeljuje 29 policijskih pooblastil, po Gorenakovih besedah sta dve novi, in sicer prepoved potovanja na športne prireditve in prepoved udeležbe na teh prireditvah, če je bil posameznik zaradi razgrajanja na tekmi že sankcioniran.

Pri določenih policijskih pooblastilih rešitve stremijo k večji učinkovitosti policije na posameznih delovnih področjih, piše v predlogu. Zakon tako po mnenju njegovih avtorjev učinkoviteje opredeljuje ukrepe policije v zvezi s prepovedjo približevanja, izrečene zaradi nasilja v družini, uvaja nova policijska pooblastila za preprečevanje nasilja na športnih prireditvah, ureja varovanje določenih oseb in objektov ter natančneje opredeljuje zbiranje in posredovanje podatkov.

Poleg tega predlog zakona tudi bolj jasno in pregledno ureja pritožbeni postopek ter med drugim opredeljuje cestno zaporo z blokadno točko.