Tiskane izdaje
Kozarišče − Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek je utegnil le poslušati notranjske in ilirskobistriške predelovalce lesa, odgovoriti pa jim ni utegnil. Primorsko-notranjska regija je regija, v kateri je bila lesnopredelovalna industrija izjemno močna, s propadom te, nazadnje že vrsto let umira še Javor Pivka, pa so izgubljeni delovna mesta, znanje, tehnologija in trgi.
Receptov, kako vse to obuditi, minister ni dal, obljubil je velike spremembe jeseni s sistemskimi spremembami in obenem priznal, da ne bo lahko.
Manjši podjetniki so iz lastne prakse nasuli nekaj nesmislov, od tega, da lani niso mogli kupiti hlodovine od domačih koncesionarjev, pa zdaj polovico vse tovrstne surovine kupijo od Hrvatov, do tega, da mora mizar začetnik, če hoče odpreti mizarsko delavnico, za električni priključek vnaprej plačati 17.000 evrov.
Da bo ministru težko, so napovedali težji lesarski igralci. Predsednik združenja za les pri Gospodarski zbornici Slovenije Jože Strle pričakuje, da bo novi zakon o gozdovih ohranil sedanje število delovnih mest, ki jih je zdaj pri koncesionarjih in pogodbenikih več kot 2000, ter da bo sedanjo 70-odstotno predelavo državnega lesa dvignil na 80 ali več odstotkov.
Les uvažajo, ker pri nas ni trga
Direktor enega največjih gozdarskih koncesionarjev in predelovalcev lesa Gozdnega gospodarstva Postojna Frenk Kovač pa je povedal, da največ žaganega lesa za svojo predelavo uvozijo iz Avstrije, saj normalnega trga v Sloveniji ni več, dejal pa je tudi, da v Sloveniji predelujemo najdražji les v Evropi.
Kovač je ministru napovedal velike težave oziroma kar prekinitev toka dobave lesa, če bodo prihodnje leto koncesije padle, novih pa še ne bo. Kovač tudi ocenjuje, da z gozdovi izredno slabo gospodarimko in da iz njega »pobiramo le gnila jabolka«, za pet milijonov kubičnih metrov slabšega, celuloznega lesa pa razen Lesonita in nekaj malega v Otiškem vrhu nimamo predelovalcev. Priložnost je Vipap Krško, ki je zdaj naprodaj in v katerem bi lahko predelovali velike količine tega lesa za celulozo, ki je strateška surovina.
Član Lesonitove uprave Egon Bratož se je pritožil zaradi visokih ekoloških meril v Sloveniji, zaradi katerih njihov lastnik Fantoni še tehta, ali bi novo tovarno gradil v Ilirski Bistrici ali pa kar doma.
Domačini, ki jih počasno propadanje Javorja Pivka in vse, kar se v nekaterih družbah dogaja z zaposlenimi, zelo boli, so ministru svetovali spremembno zakonodaje o stečaju oziroma pospešitev postopkov za začetek stečaja, saj zavlačevanje vse skupaj samo še dodatno razvrednoti.
Dežurni zdravnik v Cerknici bo ostal
Vlada je svoj današnji obisk občin pod Javorniki in Snežnikom začela na gradu Snežnik, sklenila pa ga bo s skupnim srečanjem, naslovljenim Regionalni razvojni dialog za Primorsko-notranjsko regijo ob 16.45 v Jamskem dvorcu v Postojni.
Tako kot že med prvim obiskom Janševe vlade leta 2008, ko je bil odprt prenovljeni grad Snežnik, je tudi vlada Mira Cerarja svoj obisk začela z delovnim posvetom na gradu Snežnik. Predsednik vlade se je nato odpravil na drugi konec regije in v neproblematična podjetja in ustanove.
Predsednik vlade je po jutranjem vladnem delovnem posvetu na gradu Snežnik napovedal, da bo cesta od Kozarišč do pristav pri gradu Snežnik asfaltirana do konca leta, za več kot pol milijona evrov pa bodo sanirali tudi cesto med Logatcem in Rakekom ter še druge prometnice.
Notranjce pa bo razveselila tudi obljuba ministrice za zdravje Milojke Kolar Celarc, da bo zdravstveni dom Cerknica tudi po reorganizaciji nujne medicinske pomočih ob vikendih in praznikih obdržal dežurnega zdravnika, od katerega so odvisni prebivalci občin Cerknika, Loška dolina in Bloke.
Ministrica za obrambo Andreja Katič se je na Bilah, v objektu, katerega obnovo bo financirala ameriška vojska, sestala s pogajalsko skupino za Poček, ki jo sestavljajo predstavniki občine in ministrstva za obrambo. Nič novega, lahko zapišemo, vsaj za javnost ne.
Uredbo o osrednjem slovenskem vojaškem vadišču, ki jo je vlada sprejela brez celovite presoje vplivov na okolje, vadišče pa je v Naturi 2000, namreč izpodbijajo občina Postojna, Alpe Adria Green in skupina občanov, lastnikov zemljišč na območju vadišča. Na novinarsko vprašanje o tem, ali ima ministrstvo načrt B, če uredba o osrednjem slovenskem vadišču ne bo vzdržala presoje, je ministrica odgovorila le, da čakajo presojo sodišča, sicer pa da pričakujejo, da bo vadišče ostalo, ker gre za zelo pomembno slovensko vojaško infrastrukturo. Razpis za izvajalca monitoringa pripravljajo, ne bi pa jih motil vzporedni neodvisni monitoring, monitoring, ki ga ne bi financiralo obrambno ministrstvo.
Tako ministrica kot župan Igor Marentič sta potrdila, da gredo pogovori o Počku v smeri priprave zakona, s katerim bi uredili medsebojna razmerja. Vanj naj bi vključili na primer direktno izplačevanje odškodnin lastnikom zemljišč in odškodnino, ki bi jo prejemala občina, Marentič pa je zatrdil, da bo v zakonu o Počku določeno tudi zaprtje Počka.
Občina Postojna, ki bi po dogovoru o usklajevanju interesov morala vsako leto prejeti do 260.000 evrov, zadnja krizna leta več ne dobiva niti približno tako velikih zneskov. Letos je obrambno ministrstvo z »lanskimi« 75.000 evri sofinanciralo ureditev dela lokalne infrastrukture, letos bodo za ta namen ponovno pridobili enako vsoto, »besedice 'do' pa v zakonu ne bo,« je zatrdil Marentič.
***
Odziv Zavoda za gozdove Slovenije:
V prispevku Lesarji na Notranjskem: Iz gozda pobiramo samo gnila jabolka dne 3.6.2015 so bile zapisane neresnične informacije, na katere moramo odgovoriti in predstaviti dejansko stanje.
Obstaja možnost, da je bil povzetek izjave g. Frenka Kovača, direktorja Gozdnega gospodarstva Postojna, ki se glasi - navajamo: Kovač tudi ocenjuje, da z gozdovi izredno slabo gospodarimo in da iz njega »pobiramo le gnila jabolka«, za pet milijonov kubičnih metrov slabšega, celuloznega lesa pa razen Lesonita in nekaj malega v Otiškem vrhu nimamo predelovalcev (konec navedka), iztrgan iz konteksta, vsekakor pa ta informacija ne drži in meče slabo luč na več desetletij prizadevanj gozdarske stroke in inštitucij za vzgojo kvalitetnih, stabilnih in donosnih slovenskih gozdov.
Po podatkih Poročila o gozdovih, ki ga vsako leto pripravi Zavod za gozdove Slovenije, je posek v Sloveniji v letu 2013 znašal skoraj 4 milijone m3 , od tega je bilo vsaj 50 odstotkov ali 2 milijona m3 kvalitetne hlodovine, ki je omogočala nadaljnjo predelavo, ostala polovica pa je bila namenjena za predelavo v lesne plošče ali uporabo v energetske namene. Podobno razmerje med kvalitetno hlodovino in manj kvalitetnim lesom je razvidno tudi iz podatkov za obdobje od 2008 - 2012.
V letu 2014 bil zaradi sanacije posledic žledoloma delež poseka manj kvalitetnega lesa višji zaradi poškodb drevja, pa še kljub temu še zdaleč razmerje med hlodovino in manj vrednim lesom še zdaleč ni tako slabo, kot je navedeno v prispevku. Po oceni Gozdarskega inštituta Slovenije je bilo leta 2013 posekanega 0,5 milijonov kubičnih metrov lesa za celulozo, kar je bistveno manj, kot naj bi navedel g. Kovač (5 milijonov m3).
Poudarjamo, da je sanacija po žledu poškodovanih gozdov prednostna naloga, ki jo tudi za postojnsko območje predpisuje interventni zakon o odpravi posledic žledoloma, ne glede na to, da se je vabljivo s stališča dobička pri gozdni proizvodnji usmeriti le v najbolj kvalitetne gozdne lesne sortimente v še zdravem gozdu. Z gozdovi v Sloveniji gospodarijo lastniki gozdov skladno z načrti, ki jih izdeluje Zavod za gozdove Slovenije.
Te načrte na javni obravnavi, na katere lahko pride poleg lastnikov gozdov in druge zainteresirane javnost lahko tudi kak občan, ki meni da se iz gozdov pobira le gnila jabolka in o načrtih poda svoje (strokovno ali laično) mnenje, na koncu potrjuje minister, pristojen za gozdarstvo.
Lep pozdrav,
mag. Andrej Breznikar
višji koordinator za področje gozdarstva - stiki z javnostmi
