Vlada »zavrnila« priporočila SDS v zvezi z likvidacijo bank

V primeru stečaja, ki ga priporoča SDS, bi bi bila ogrožena finančna stabilnost v državi, menijo v vladi. 

Objavljeno
17. september 2013 20.58
regent/Probanka
Pi. K., Delo.si
Pi. K., Delo.si

Ljubljana - Vlada se je na današnji dopisni seji opredelila do predloga priporočil o problematiki reševanja zasebnih bank Probanke in Factor banke, ki jih je za petkovo izredno sejo DZ pripravila poslanska skupina SDS.

Vlada navaja, da ne razpolaga s poimenskim seznamom oseb z depoziti nad 100.000 evrov, ker za to nima pravnih podlag.

Vlada se sicer strinja, da glavnega bremena sanacije ne bi smeli nositi izključno davkoplačevalci. »Zato bodo breme v prvi vrsti nosili lastniki bank in imetniki podrejenih lastniških instrumentov«, so zapisali.

V mnenju vlada opozarja tudi, da nima pristojnosti za izvedbo ukrepov za zamrznitev vlog, ki jih imajo pri Probanki in Factor banki lastniki obeh bank, bivši člani uprav in nadzornih svetov, ter z njimi povezane osebe, saj to sodi v pristojnost Banke Slovenije.

»V skladu z novimi pravili Evropske komisije o državnih pomočeh morajo države članice spodbujati izstop neuspešnih bank s trga. Vedno kadar banka ne more vzpostaviti dolgoročnega uspešnega poslovanja, je treba izvesti postopek izstopa. Postopek mora potekati tako, da se ohrani finančna stabilnost. EK priznava, da kreditnih institucij ni mogoče likvidirati z običajnimi postopki, zato v primeru likvidacije kreditne institucije dovoljuje državno pomoč,« so poudarili na vladi. 

V SDS so prepričani, da bi bile obveznosti države manjše, če bi šli banki v stečaj. V vladi so zapisali, da bi v primeru stečaja bankama prenehalo dovoljenje za opravljanje bančnih storitev, v celoti pa bi bile poplačane le zajamčene vloge deponentov, terjatve drugih upnikov pa bi bile tako poplačane šele po unovčitvi stečajne mase - torej v manjšem deležu. 

V primeru stečaja, tako vlada, bi bi bila ogrožena tudi finančna stabilnost v državi. »Zaradi prepletenost obeh bank z drugimi finančnimi institucijami, bi s stečajem omenjenih bank okužili druge finančne institucije v državi. Simptomi okužbe bi bili znižanje plačilne sposobnosti in ravni kapitala. Prav tako bi se s stečajem bank prenehale tudi plačilne storitve, kar bi dodatno obremenilo gospodarstvo in oslabilo finančno stabilnost. Poslovanje drugih bank pa bi se okužilo tudi preko t.i. »bank run«, ker bi varčevalci pospešeno dvigovali svoje vloge.«

Po ugotovitvah Banke Slovenije bi banki postali nelikvidni v septembru oz. oktobru, kar bi pomenilo nezmožnost poslovanja. »Glede na navedeno je bilo v obeh bankah v skladu s pobudo Banke Slovenije nujno hitro ukrepati«, so še zapisali.