Vojnega stanja ni, vojna je le simbolna

Ljubljana – Slovenija ni v vojni. Ne po odločitvah na evropski ravni, ne po ustavi in zakonodaji, je ministrica za obrambo Andreja Katič poslancem pojasnila obveznost, da bomo z vsemi sredstvi pomagali Franciji po oboroženem napadu na njeno ozemlje.

Simbolno se že vrsto let govori o vojni proti terorizmu, je k oceni, da nismo v vojni, dodala Katičeva. »Težko odgovorim, zakaj,« se je izognila pojasnilu, zakaj je Francija mehanizem pomoči držav EU sprožila po določbah pogodbe o skupni varnostni in obrambni politiki, in ne o protiterorističnem sodelovanju. »Francija še ni sporočila, kakšno konkretno pomoč pričakuje od nas, to bo znano v nekaj dneh,« je povedala Katičeva, ko je odboru za obrambo državnega zbora predstavljala pogovor obrambnih ministrov EU v torek po terorističnih napadih, ki so Pariz pretresli prejšnji teden. Večina seje je bila sicer namenjena begunski problematiki.

Varnost države je ogrožena

Ne gre le za humanitarni vidik, izjemno zapletene so varnostne razmere, ki se bodo, če bo vstopanje v ciljne države omejeno, še zaostrile, je obrambna ministrica povzela, zakaj vlada vztraja, da so zaradi nacionalne varnosti nujne dodatne pristojnosti vojski za pomoč policistom. Odbor za obrambo je soglasno potrdil odgovor ustavnemu sodišču, da je bila zaradi interesov varnosti države prepoved referenduma skladna z ustavo. Kot smo poročali, je Radio Študent z zbiranjem podpisov za odločanje ljudstva in sporom pred sodiščem, ko so poslanci to prepovedali, ustavil uveljavitev spremembe zakona o obrambi. Sprememba bi državnemu zboru omogočila, da bi vojake v pomoč policiji za tri mesece na mejo lahko poslali brez razglasitve vojnega stanja. Po neuradnih informacijah je pričakovati, da bodo sodniki odločili hitro, ko bodo dobili odgovor, ki jim ga je predsednik zbora Milan Brglez danes že poslal. Iz sodišča je slišati, da odgovorna urednica RŠ Martina Dervarič ni prepričljiva s trditvami, da so dodatne pristojnosti vojski kot odziv na krizo z begunci, ki je za Dervaričevo le humanitarna, nesorazmeren ukrep. Dervaričeva pri tem opozarja na tretji odstavek ustave, ki pravi, da pri »zagotavljanju varnosti država izhaja predvsem iz mirovne politike ter kulture miru in nenasilja«.

»Ukrep gotovo ni nesorazmeren in ni v nasprotju z besedilom ustave,« je del odgovora državnega zbora danes povzel predsednik Brglez. O varnostnih tveganjih za državo, če bi Avstrija ustavila tok beguncev, je v ponedeljek posvaril premier Miro Cerar, ko je na kritike čez bodečo ograjo poslance vprašal, ali bodo pozimi stotisočim, ki ne bodo mogli nikamor, ponudili svoje domove. Pred dvema tednoma je predsednik Borut Pahor dejal: »Za nobeno ceno se meja Evropske unije ne sme premakniti z naše južne meje na Karavanke.«

Vpoklic in večanje rezerve

Nenavadno stališče je te dni predstavil tudi predsednik SDS Janez Janša, da se bodo morali državljani sami organizirati za zaščito meja, spoštovanje reda in obrambo svobodne Evrope, če bo vlada »še cincala in služila zgolj kot transportni servis nezakonitega imigrantskega vala«. Odločitev o vpoklicu rezerve je generalštab že sprejel, je Katičeva v odboru za obrambo pritrdila Francu Brezniku (SDS) in dodala, da bo število rezervistov, zdaj jih je 914, prihodnje leto povečano na 1500. Zagotovila je, da že kupujejo opremo, da bi zmanjšali število ureznin vojakov, ki pri postavljanju ograje iz bodeče žice nimajo pravih rokavic. Da je načelnik generalštaba Andrej Osterman danes že vpoklical prvih 200 rezervistov, ki jih bodo do novega leta usposabljali, so popoldne potrdili na generalštabu.