Tiskane izdaje
Ljubljana - Od ponedeljka bo Radio Študent po državi lahko zbiral 40.000 na upravnih enotah overovljenih podpisov za referendum o popravku zakona o obrambi, je pravkar odločil predsednik zbora Milan Brglez (SMC).
Podpise bodo lahko zbirali do 6. decembra. Odločitev pomeni, da je preverjanje notranjega ministrstva pokazalo, da je študentom uspelo zbrati več kot 2.500 veljavnih podpisov volivcev in da sprememba zakona o obrambi, ki so jo poslanci prejšnji teden na predlog vlade Mira Cerarja uzakonili čez noč po najhitrejšem možnem postopku za zagotovitev varnosti države še dolgo ne bo veljala.
Kaj je bil cilj
S spremembo zakona je parlament poskušal omogočiti možnost, da bi na mejo lahko napotil vojsko z določenimi policijskimi pooblastili, da bi pomagala izčrpanim policistom. Vojaki bi, so odločili poslanci, dobili policijske pristojnosti »opozarjati, napotovati, začasno omejevati gibanje oseb in sodelovati pri obvladovanju skupin in množic«.
Nekoliko komično je, da dela teh pooblasti, ki so v tem zakonu določena za vojsko kot policijska, v zakonu o policiji ni, hkrati pa novela, kot je opozorila zakonodajno pravna služba, ne določa jasno, kaj bodo vojaki smeli početi na meji. Ni denimo jasno, ali bodo lahko uporabili fizično silo, tudi orožje ali nič od tega.
Bliskovitost, ki se je sfižila
Kot smo poročali, so v vladi najprej poskušali doseči, da bi spremembo zakona o obrambi pred dobrim tednom uveljavili čez noč: mimo vseh rokov, ki jih določajo ustava in zakoni. Po tem scenariju bi vojaki že nekaj časa pomagali policistom. Zaradi pisma premiera Mira Cerarja, ki je državne svetnike pozval k takšni naglici, so se ti prejšnji teden celo na korespondenčni seji naglo odpovedali možnosti veta, ko je državni zbor spremembo zakona o obrambi na dolgi nočni seji potrdil.
A se je pokazalo, da pravna ureditev takšne naglice ne omogoča in da mora predsednik državnega zbora Milan Brglez počakati do tega tedna, ali bo vložena pobuda za referendum. Ker je bila vložena, pa je danes moral odrediti 35 dnevni rok za zbiranje podpisov. Pohitel je, ker bi se sicer časovno še veliko bolj zapletlo.
Ustava sicer prepoveduje referendume o nujnih ukrepih za zagotovitev obrambe in varnosti države in bi lahko državni zbor prihodnji teden zato prepovedal zbiranje podpisov in referendum, ki ga skuša doseči Radio Študent.
A še ni gotovo, ali se bo to zgodilo, ker s tem politiki ne bodo nujno veliko pridobili. Celo izgubili bi lahko. Spremembe zakona kljub prepovedi referenduma namreč še ne bo dopustno objaviti in ne bo veljala, Radio Študent bo namreč imel še pravico pripraviti pritožbo na ustavno sodišče, to pa bo po tem tudi potrebovalo nekaj časa za odločanje.
Pri družinskem zakoniku je, denimo, trajalo kar pol leta, da je ustavno sodišče odločilo.
Dilema pred politiki je, ali se morebiti ne splača počakati 35 dni, ker če Radio Študent v tem času ne zbere dovolj podpisov, bo uveljavitev zakona dosežena hitreje kot bi bila s prepovedjo.
