Referendum: nasprotnikom zakona uspelo

Po 99,89 odstotka preštetih glasov je 63,48 odstotka glasov proti in 36,52 odstotka glasov za.

Objavljeno
20. december 2015 09.37
referendum
Mo. B., Ti. K., De. P., STA
Mo. B., Ti. K., De. P., STA

Na več kot 3100 volišč so volivci odločali o uveljavitvi oziroma zavrnitvi novele zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih.

Po 99,89 odstotka preštetih glasov je 63,48 odstotka glasov proti in 36,52 odstotka glasov za, kažejo neuradni izidi državne volilne komisije. Volilna udeležba je bila po zadnjih podatkih 36,13 odstotna.

Po referendumski ureditvi se je morala za zavrnitev zakona na referendumu izreči večina udeležencev referenduma, pri čemer je morala večina hkrati predstavljati tudi najmanj 20 odstotkov vseh volilnih upravičencev.

Današnji izid referenduma pomeni, da novela zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih ne bo stopila v veljavo, DZ pa eno leto po razglasitvi izida ne sme sprejeti zakona, ki bi bil vsebinsko v nasprotju z odločitvijo volivcev.

V primeru zavrnitve novele so sicer nekateri že napovedali ustavno presojo sedaj veljavne ureditve zaradi neenakopravnega položaja istospolnih parov.

Prvi odzivi

Mitja Blažič, aktivist za pravice istospolno usmerjenih: »Če bi imeli več časa bi dokazali, da je Slovenija boljša kot Irska. Imeli smo izrazito malo časa, nasprotniki pa so vse lepo načrtovali in preračunali. Sporočilo referenduma je, da pri nas še vedno zmagujejo tisti, ki sejejo strah, počasi se bo to spremenilo in bomo zmagali tisti, ki zagovarjamo enakopravnost.«

Zavrnitev novele zakona o zakonski zvezi je po mnenju predsednice NSi Ljudmile Novak jasno sporočilo, da je družina v Sloveniji pomembna. »Da ščitimo pravice otrok, da se zavzemamo, da se status istospolno usmerjenih skupnosti primerno uredi, da pa vendarle želimo ohraniti družino kot najosnovnejše okolje za otroka,« je poudarila Novakova.

V koaliciji Za otroke gre si želijo, da rezultata referenduma, na katerem je bila zavrnjena novela zakona o zakonski zvezi, nihče ne bi razumel kot poraz. »Ta rezultat je zmaga za vse naše otroke«, je povedal Aleš Primc iz koalicije. Primc je izpostavil, da je rezultat referenduma pokazal, kako težko je doseči kvorum 20 odstotkov za zavrnitev zakona, pa čeprav je koalicija Za otroke gre ena največjih civilno-družbenih organizacij v državi. Zato se je odločil, da bo dejavnost, ki jo je doslej 15 let opravljal v civilni družbi, nadaljeval v politiki.

Metka Zevnik, sovoditeljica koalicije: »Pred mesecem dni, ko smo začeli, sem rekla Slovenija bo vstala, glasovala in obstala, in to se je zgodilo. In srečni smo, da smo zaščitili naše otroke, da bomo še naprej srečne mame in očetje, stare mame in stari očetje, da bomo vzgajali naše otroke lahko tako kot želimo po svojih vrednotah. To je velika vrednost za Slovenijo in srečni smo za vsak glas, za vsakogar, ki ga je podelil našim otrokom.«

Miha Lobnik, sociolog in eden izmed organizatorjev kampanje Čas je za: Številke povedo, kakšno je stanje v Sloveniji danes. Slovenija je država EU, ki je za razliko od Irske enakopravnost zavrnila. S tem, kar počnemo, pošiljamo v Evropo in v svet sporočila. Živimo v družbi, ki je bila zadnja dva meseca z vrsto neresnic in laži bombardirana s strani določenih institucij, ki jim ljudje zaupajo. To je zaskrbljujoče. Če bi se ljudje odločali na podlagi preverjenih dejstev in bo jasno povedali, da enakopravnosti ne želijo, bi morali s tem živeti. A v Sloveniji ima danes problem večina, tista večina, ki si želi enakopravno družbo. Puške nikakor ne bomo vrgli v koruzo. Za enakopravnost si prizadevamo že 20 let, to je dolg proces. Živimo z ljudmi, ki so se prestrašili in nasedli lažem. Žal. Na nas ostane, da še naprej razlagamo in pojasnjujemo in da v vmesnem času iščemo možne zakonske rešitve za neenakopravnost, ki smo jo zdaj na nek način sprejeli.

Državna sekretarka na ministrstvu za delo Martina Vuk je povedala, da je zmagal velik strah; o novem zakonu pa da je prehitro govoriti. Violeta Tomič, poslanka Združene levice, pa je prepričana, da to ni konec in da bo prej ali slej tak zakon sprejet. »Volilci so dali sporočilo, kakšna je trenutno Slovenija. Nestrpna, nagnjena k praznoverju, verjame ustrahovanju, pravljicam in lažem. Žal, takšno je naše volilno telo in Slovenija. Nasprotniki enekopravnosti so mobilizirali svojo vojsko. Tisti, ki so za, pa so ležerno ostali doma. Absolutno se bomo borili naprej. Na spletni strani 24.kul so že napovedali, da je naslednji korak prepoved splava. Oni se ne bodo ustavili, zato se tudi mi ne smemo ustaviti. Človekove pravice so bile vse do zadnje izborjene, nobena ni bila podarjena. Če bomo dovolili, da nam jih teptajo in jemljejo, potem smo kot človeštvo, Evropa in Slovenija res na slabi poti.«

Matej T. Vatovec iz ZL: »Odločili so tisti, ki so odšli na referendum in ta rezultat sprejemamo. ZL je v program zapisala, da smo tisti, ki se borimo za enakopravnost vseh vrst in s tem bomo nadaljevali. To je točka, ki jo v Sloveniji moramo razrešiti in nedopustno je, da se človekove pravice še naprej kršijo in diskriminira manjšine. Tega ne gre jemati kot osebni poraz, saj govorimo o družbi v kateri želimo živeti in kakšna naj bi bila. Na nek način je bilo sploh nedopustno, da smo o tem (človekovih pravicah) na referendumu sploh glasovali. Za nas se bitka ne konča, saj je to vprašanje, ki ga je potrebo zapreti.«

Poslanec SMC Saša Tabaković pravi, da se bodo v stranki »še naprej borili za družbo, ki vključuje in ne izključuje«. Opozarja, da so bile vse človekove pravice priborjene s časom, zato tudi današnji referendum razume kot eno etapo v tem boju.

V Desusu ob zavrnitvi novele zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih na referendumu obžalujejo, da se Slovenci »še niso odločili za enakopravnost«. Zdi se jim, da je rezultat, ki pa ga je treba spoštovati, korak nazaj. A se bo to vprašanje zagotovo še odprlo, je napovedala predstavnica za odnose z javnostmi Desusa Nina Stankovič.

Neža Kogovšek z Mirovnega inštituta je povedala: »Rezultat razumem v širšem kontekstu. Priča smo splošni radikalizaciji in retradicionalizaciji družbe. To se v zadnjih mesecih vidi v odnosu do beguncev, kako so oblasti vodile diskurz na tem področju, zato je pričakovano, da se ljudje zapirajo na vseh področjih. Ta referendum je samo še en odraz tega in v tem kontekstu popolnoma nepresenetljiv. Pred tremi leti je bil rezultat bistveno boljši, kar samo potrjuje, da smo priča retradicionalizaciji. Popolna jasno je, da se sedaj eno leto ne sme sprejemati enakih zakonskih odločitev na enak način. Lahko pa se vsekakor sprejema drugačno zakonodajo in se skuša uveljaviti enakopravnost vsaj na nekaterih področjih. V tem trenutku ni bilo smiselno nemudoma obuditi že obstoječi predlog zakona o partnerskih skupnostih, ker je treba urediti enakopravnost na tistih področjih, ki so ključnega pomena za normalno življenje istospolnih partnerjev, torej področje ekonomsko-socialnih pravic. «

***

Referendumsko dogajanje v nadaljevanju spremljamo v živo:

21.47: Med današnjim čakanjem na izide referenduma o noveli zakona o zakonski zvezi je prišlo do izpada spletne strani volitve.gov.si. Na ministrstvu za javno upravo pojasnjujejo, da je do izpada prišlo, ker je nedavno zamenjani požarni zid današnje veliko število obiskovalcev zaznal kot izreden dogodek in tako blokiral delovanje strani. Zaradi tega je bila stran po predvidevanjih ministrstva neaktivna od 20 do 30 minut, natančen čas neaktivnosti sicer še ugotavljajo.

20.30: Po 87,82 odstotka preštetih glasov je 62,99 odstotka glasov proti in 37,01 odstotka glasov za,

20.20: Po 79,48 odstotkov preštetih glasov je 62,51 odstotka glasov proti in 37,49 odstotka glasov za.

20.10: Po 47,88 odstotka preštetih glasov je 60,64 odstotka ljudi glasovalo proti in 39,36 odstotka pa za.

19.45: Po 20 odstotkih preštetih glasov z današnjega referenduma o noveli zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih so v prednosti nasprotniki izenačitve istospolnih partnerskih skupnosti. Za je namreč glasovalo 40,63, proti pa 59,37 odstotkov volivcev.

19.10: Večina volivcev, ki so na referendumu o noveli zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih glas oddali predčasno, je novelo podprla. Za je namreč glasovalo 52,34 odstotka, proti pa 47,66 odstotka volivcev. Predčasnega glasovanja, ki je potekalo od torka do četrtka, se je udeležilo 24.480 volivcev.

19.15: Na predčasnem glasovanju več ljudi za novelo kot proti.

19.10: Dežurna služba MNZ je od začetka volilnega molka, ki se je po kampanji za zakonodajni referendum začel v petek opolnoči in končal danes ob 19.00 prejela skupaj 106 obvestil o domnevnih kršitvah volilnega molka. Za 62 obvestil je bilo že ugotovljeno, da ne gre za kršitve volilnega molka oziroma so se nanašala na zadeve, ki so že v obravnavi. Inšpektorat RS za notranje zadeve obravnava 44 zadev na osnovi prejetih obvestil. Od teh se jih največ (15) nanaša na objave v družabnih omrežjih.

18.20: Kot je v izjavi za medije povedal namestnik predsednika Državne volilne komisije (DVK) Peter Golob, je bila udeležba na referendumu do 16. ure za 5,09 odstotne točke višja kot na referendumu o družinskem zakoniku leta 2012.

Najvišja volilna udeležba je bila v volilni enoti Ljubljana center, in sicer 28,81-odstotna, najnižja pa v Mariboru, kjer je znašala 21,58 odstotka.

Golob sicer ni mogel predvideti končne udeležbe, sta se pa s predsednikom DVK Dušanom Vučkom strinjala v napovedi, da bo presegla 30-odstotno udeležbo ob referendumu o družinskem zakoniku. »Koliko višja, je pa vse odvisno od tega, koliko ljudi se bo še od 16. do 19. ure odpravilo na volišča,« je dodal Vučko.

Od sedme ure je skupno odprtih 3114 volišč ter še 59 volišč omnia. Svoj glas lahko do 19. ure odda 1,7 milijona volilnih upravičencev.

17.39: Volilna udeležba do 16. ure je bila 24,99-odstotna, svoj glas je torej oddalo 428.825 volilnih upravičencev.

15.15: Dežurna služba MNZ je od začetka volilnega molka do 15.00 prejela skupaj 85 obvestil o domnevnih kršitvah volilnega molka. Za 51 primerov je bilo že ugotovljeno, da ne gre za kršitve volilnega molka oziroma volilne zakonodaje, tako da Inšpektorat RS za notranje zadeve obravnava 34 zadev na osnovi prejetih obvestil. Od teh se jih največ (13) nanaša na objave v družabnih omrežjih, sledi razdeljevanje letakov (5), pošiljanje SMS (4) in objave na spletnih straneh (4).

13.08: Do 13. ure je inšpekcija MNZ prejela 74 obvestil o domnevnih kršitvah volilnega molka, od tega so jih 30 vzeli pod drobnogled. Največ, deset, se jih nanaša na objave na družabnih omrežjih, sledijo razdeljevanje letakov, objave na spletnih straneh in pošiljanje SMS-sporočil.

12.33: Volilna udeležba do 11. ure je bila 9,3-odstotna, svoj glas je torej oddalo 159.490 volilnih upravičencev. Po podatkih volilne komisije je bila najvišja v Kranju (10,49-odstotna) in najnižja v Mariboru (7,44-odstotna).

Informacije o volilni udeležbi do 16. ure bodo sporočili okoli 17.30 ure.

11.39: Iz državne volilne komisije so sporočili, da bodo podatke o volilni udeležbi do 11. ure sporočili okoli 12.30 ure. V razpredelnici objavljamo število oddanih glasov na preteklih referendumih.

11.30: Iz dežurne službe MNZ so sporočili, da so do 11. ure prejeli skupaj 61 obvestil o domnevnih kršitvah volilnega molka. V 37 primerih so že ugotovili, da do kršitve volilne zakonodaje ni prišlo. V obravnavi je tako še vedno 24 zadev. Od teh se jih največ, osem, nanaša na objave na družabnih omrežjih, sledijo objave na spletnih straneh in razdeljevanje letakov.

10.10: Iz dežurne službe MNZ so sporočili, da so od začetka volilnega molka pa danes do 9. ure prejeli 49 obvestil o domnevnih kršitvah, za 30 primerov so že ugotovili, da volilna zakonodaja ni bil kršena. Od 19 obravnavanih zadev se jih največ, šest, nanaša na objave na družabnih omrežjih.

8.37: Skoraj 24.500 volivk in volivcev je svoj glas oddalo že na predčasnem glasovanju v torek, sredo ali četrtek. Za primerjavo, leta 2012 je na referendumu o družinskem zakoniku predčasno glasovalo nekaj več kot 15.750 ljudi.